ALTERNATIVA

Okolju in človeku prijazni diamanti

Sonja Grizila/revija Jana
9. 3. 2022, 18.10
Deli članek:

Ena najlepših in najbolj cenjenih dragotin na svetu je tudi ena bolj krvavih in okolju škodljivih. Govorimo o diamantih, kamnih, ki so že tisočletja pokazatelj ljubezni, tarča pohlepa in obljuba skritega zaklada. Obstaja pa enako bleščeča, a prijaznejša izbira, ki je hkrati precej cenejša.

Reuters
Moissanit je tudi občutno cenejši od pravega diamanta

Večina vidi v diamantih le bleščečo popolnost in statusni simbol, a če ste gledali Leonarda DiCapria v filmu Krvavi diamant, potem veste, kakšno trpljenje in opustošenje povzroča rudarjenje teh solz matere narave. Zanje se bijejo prave vojne, da lahko bogatijo redki izbranci, medtem ko si tisti, ki jih dejansko kopljejo, lomijo hrbte za drobiž. Med njimi tudi otroci.

Katastrofa za okolje

Posledice izkopavanja so strašno škodljive tudi za okolje. Državna univerza v Ohiu je pripravila poročilo o okoljskih posledicah pridobivanja diamantov. Najhujše med njimi so erozija tal, krčenje gozdov in onesnaževanje. Diamanti se skrivajo globoko pod zemljo, zato rudarjenje za seboj pušča globoke jame in raztrganine v povrhnjici. To lahko trajno uniči okoliško zemljo ter s tem lokalno rastlinje in živalstvo. Na ekosistem dodatno uničujoče vpliva še izsekavanje gozdov, ki ga zahteva rudarjenje. Zavoljo bleščavih kamnov so bili uničeni nepreštevni hektarji deževnega gozda. Nadalje je kopanje diamantov zelo energetsko intenziven proces, kar pomeni visoko stopnjo onesnaževanja.

Enako lepi, okolju prijazni in občutno cenejši

Na srečo se kot družba čedalje bolj zavedamo cene – pa ne le v denarju, ki jo zahtevajo diamanti. Nekako tako kot krzno v naših očeh ne odsevajo več le bogastva, temveč tudi trpljenje in uničenje. Vse bolj priljubljene so zato alternative, ki so ponavadi tudi cenejše in s tem dosegljive navadnim smrtnikom.

Nov hit med prijaznimi »diamanti« je moissanit, ki ga je že leta 1893 odkril Nobelov nagrajenec dr. Henri Moissanfirst, po katerem je dobil tudi ime. Včasih so ga uporabljali za ure, objektive fotoaparatov in podobno, kupiti pa ga ni mogel kar vsak, saj ga je bilo težko rudariti.

Zdaj ga znajo vzgojiti v laboratorijih, zato ga lahko nosimo brez slabe vesti. Moissanit sicer ni trd enako kot diamant, je pa drugi najtrši material na svetu in zato izredno trpežen ter odporen proti vročini in kislinam. Če je pravilno rezan, je »ledenega« videza in odseva svetlobo v mavričnih barvah, zato je marsikomu celo bolj všeč kot diamanti. Barve moissanita segajo od čisto prozorne do rahlo rumene in rahlo rjavega odtenka, karatov pa ima lahko med 1 in 3,5. Ob tem stane približno pol toliko kot diamant, kar je lep popust za enako čudovit kamen. Predvsem pa je prijazen do ljudi in planeta, zato je priljubljena izbira med ozaveščenimi ljubitelji nakita.