Kot smo že poročali, je prejšnji četrtek Maja Bratuša, ki je štafetno palico vodenja vladnih novinarskih konferenc, posvečenih covidu-19, na začetku prejšnjega leta prevzela od nekdanjega uradnega govorca Jelka Kacina, sporočila, da bodo v prihodnosti začeli javnost obveščati tudi o tem, kateri pacienti se v bolnišnicah zdravijo zaradi covida-19 in kateri so tam zaradi drugih zdravstvenih težav, a s potrjeno okužbo, zaradi česar se posledično štejejo v statistiko »covidnih« bolnikov. Koordinator covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je namreč na isti novinarski konferenci pojasnil, da je takih bolnikov, ki so jim okužbo potrdili naključno oziroma so se okužili v bolnišnici, kar 42 odstotkov.
Kot je nato danes razkril slovenski minister za zdravje Janez Poklukar, bodo bolj jasne podatke o tem, ali je nekdo hospitaliziran zaradi covida ali pa ima covid kot pridruženo bolezen, začeli sporočati z jutrišnjim dnem. Po zadnjih podatkih, ki jih je navedel, je danes zaradi covida v bolnišnicah 394 oseb, 286 pa s covidom kot »pridruženo« boleznijo.
Stanje resno samo na papirju
Še precej višji je ta delež na Danskem, kjer že nekaj časa prevladuje najnovejša atrakcija medijev, podvrsta oziroma podrazličica omikrona BA.2. Na Danskem je namreč v januarju število »covidnih« bolnikov vztrajno naraščalo, zaradi česar so nekateri že opozarjali, da bi lahko omikron kljub visoki precepljenosti predstavljal velike težave. A se resnica skriva v podrobnostih, Danska pa se je kljub rasti števila hospitaliziranih na navadnih oddelkih odločila za opustitev vseh covidnih omejitev in vrnitev v normalno življenje. Brez ukrepov bodo zadihali 2. februarja.
Na Danskem se v statistiko »covidnih« bolnikov štejejo vsi bolniki, ki so bili na covid-19 pozitivni v 14 dneh pred hospitalizacijo, in vsi bolniki, ki so bili na covid-19 pozitivni ob sprejemu.
Glede na podatke z 28. januarja je bilo v danskih bolnišnicah konec prejšnjega tedna hospitaliziranih 967 »covidnih« bolnikov, a le 33 na enotah za intenzivno nego. Število slednjih namreč ves ta čas še vedno upada. Povečevanje števila »covidnih« bolnikov na navadnih oddelkih je predvsem posledica obsežnega testiranja. Na dan izvedejo kar približno 200.000 PCR testov in približno 200.000 hitrih antigenskih testov. K temu je treba prišteti še neznano število opravljenih testov za samotestiranje. Vsak dan naj bi se tako testiralo od 2 do 5 odstotkov prebivalstva, že rutinsko pa testirajo vse bolnike, ki vstopijo v bolnišnico in so bili v tesnem stiku z okuženo osebo, ter vse bolnike, za katere se pričakuje, da bodo v bolnišnici ostali več kot 24 ur.
S prihodom omikrona, ki se hitro širi med prebivalstvom, se je znatno povečal tudi delež okuženih bolnikov, s tem pa tudi delež »naključno« pozitivnih bolnikov, ki so v bolnišnici zaradi drugih zdravstvenih tegob. Poročajo tudi o velikem številu tako imenovanih »naključnih covidnih bolnikov« v psihiatričnih bolnišnicah, kjer je trajanje zdravljenja daljše, tudi ti pa so vključeni v covidno statistiko. Na danskem inštitutu za nalezljive bolezni (Statens Serum Institute – SSI) so nedavno s pomočjo algoritma, ki temelji na podatkih o primarnih vzrokih hospitalizacije oziroma o diagnozi ob sprejemu, izračunali, da je približno 35 odstotkov »covidnih« bolnikov v resnici bolnikov, pri katerih so okužbo potrdili naključno in ki v bolnišnici niso pristali zaradi covida.
Ker lahko na podlagi algoritma ocenijo število bolnikov, pri katerih hospitalizacija ni posledica covida, ne morejo pa oceniti resnosti same okužbe, so proučili tudi spremljajoče podatke, ki kažejo na resni potek covida-19, kot je denimo število primerov zdravljenja z deksametazonom in remdesivirjem, ki se uprabljata za zdravljenje covidnih bolnikov. Tudi ti podatki od njihove ocene ne odstopajo.
