Ukrep katalonske vlade sledi zgledu Škotske, Švice in Norveške, kjer so se vlade prav tako odločile pomilostiti ljudi, ki so bili v času lova na čarovnice obtoženi in pogosto tudi ubiti zaradi domnevnega čarovništva.
K ukrepu so pozvali evropski zgodovinarji z manifestom, naslovljenim "Niso bile čarovnice, bile so ženske." S tem so zgodovinarji ponovno opozorili na krivice lova na čarovnice, ki je v večini prizadel ženske, a je bil ne-redko usmerjen tudi proti moškim. V obdobju med 15. in 18. stoletjem so po Evropi in kolonialni Ameriki usmrtili do 50 tisoč ljudi, obtoženih čarovništva. Med njimi je bilo 80 odstotkov žensk.
Katalonski predsednik Pere Aragonès je lov na čarovnice označil za institucionaliziran femicid. V Kataloniji so čarovniški procesi za razliko od preostalega dela Španije, kjer jih je nadomestila Inkvizicija, vztrajali še dobršen del 18. stoletja.
Kaj pa s čarovnicami pri nas?
Prvi čarovniški proces na današnjem območju Slovenije je potekal leta 1427 proti Veroniki Deseniški. Kazenski zakonik Marije Terezije je še leta 1768 omenjal čarovništvo kot kaznivo dejanje. Prvo delo, ki temeljiteje naslavlja čarovniške procese je Visoška kronika Ivana Tavčarja, prvič izdana leta 1909. Tavčar tam obravnava čarovniške procese v času protireformacije, podrobneje pa opiše proces proti Agati Schwarzkobler.
Bo slovenska vlada sledila evropskim državam in popravila krivice, ki so bile storjene v čarovniških procesih?
