Predsednika Burkine Faso Rocha Kaboreja naj bi v vojaškem taborišču pridržali uporniški vojaki, potem ko je bilo v bližini predsedniške palače v prestolnici Ouagadougou čez noč mogoče slišati streljanje, poročajo tuje tiskovne agencije in mediji. Vlada v državi medtem zanika namige o vojaškem udaru.
Vojaki v več oporiščih so se v nedeljo uprli vladi in postavili več zahtev, med drugim odstavitev načelnika generalštaba in vodje obveščevalne službe, več sredstev za boj proti islamističnim borcem in boljše pogoje za ranjence in družine vojakov. Poskusa državnega udara niso omenili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Predsednik Kabore, vodja parlamenta in ministri so dejansko v rokah vojakov," je za AFP dejal varnostni vir v vojašnici Sangoule Lamizana v glavnem mestu Ouagadougou, drug vir pa je aretacijo potrdil.
Vojaku naj bi po poročanju britanskega BBC obkolili sedež državne televizije. Ta je streljanje v vojašnicah označila za dejanja manjše skupine nezadovoljnih vojakov in ne za razširjen boj ali poskus državnega udara.
Tudi obrambni minister, general Barthelemy Simpore je zmanjševal pomen govoric o predsednikovem zajetju in naravo nemirov na splošno.
Zaradi motenj v internetni povezavi je danes v prestolnici veliko zmede, nobena stran pa ni podala jasne izjave o dogajanju.
Policija je v soboto pred znaki upora vojakov s solzivcem razgnala prepovedane proteste proti vladnim protidžihadističnim strategijam in aretirala na desetine ljudi. Nato so v nedeljo protestniki zažgali sedež vladajoče stranke.
Kot odgovor na nemire so oblasti "do nadaljnjega" razglasile policijsko uro po 20. uri, ministrstvo za izobraževanje pa je sporočilo, da bodo šole danes in torek zaprte.
V Burkini Faso že od leta 2015 narašča nezadovoljstvo zaradi neuspeha vlade pri odpravljanju islamističnega upora v državi. To je v novembru doseglo nove vrhove, ko so domnevni džihadisti ubili 53 ljudi. Po podatkih AFP je v zadnjih sedmih letih umrlo okoli 2000 prebivalcev, medtem ko je po navedbah nacionalne agencije za izredne razmere CONASUR svoj dom moralo zapustiti okoli 1,5 milijona ljudi.
