Poslanci v avstrijskem parlamentu so namreč z veliko večino sprejeli uvedbo obveznega cepljenja. Za je glasovalo 137 poslancev, 33 pa jih je bilo proti, med katerimi so bili tudi nekateri opozicijski poslanci socialdemokratov in stranke Neos. Obveznemu cepljenju so seveda odločno nasprotovali svobodnjaki. Razprava je bila po poročanju avstrijskih medijev burna, pred parlamentom pa se je zbralo tudi večje število protestnikov. Predlog zakona mora zdaj sicer potrditi še zgornji dom parlamenta, a je tam potrebna le še navadna večina, zato kakšnih presenečenj ne gre pričakovati.
Spomnimo, avstrijska vlada je uvedbo obveznega cepljenja za polnoletne državljane napovedala že novembra, v prid temu ukrepu pa so na začetku januarja spregovorili tudi strokovnjaki iz kriznega centra za usklajevanje (Gecko). »Po našem mnenju je obvezno cepljenje ključno,« je poudaril kancler Karl Nehammer.
Ukrep bo začel veljati od začetka februarja ter bo veljal za vse, ki so starejši od 18 let in imajo stalno ali začasno prebivališče v Avstriji. Necepljenim grozi globa do 3600 evrov, do sredine marca pa je predvideno prehodno obdobje brez kazni. Obvezno cepljenje ne bo veljalo za nosečnice, tiste, ki se ne smejo cepiti zaradi zdravstvenih razlogov, ter za prebolevnike, ki so covid-19 preboleli pred največ šestimi meseci.
Poenotila jih je utrujenost
Že ob začetku razprave je proti uvedbi obveznega cepljenja ostro nastopil predsednik svobodnjakov Herbert Kickl. Avstrijski minister za zdravje Wolfgang Mückstein se je med razpravo v parlamentu osredinil predvsem v razbijanje dvomov v učinkovitost cepljenja. Predsednica opozicijskih socialdemokratov Pamela Rendi-Wagner je izpostavila pomen po njenih besedah občutljive današnje odločitve v parlamentu. "V zadnjih letih je šlo marsikaj narobe in je bilo zamujenega, zato je precepljenost še vedno prenizka," je dejala, a hkrati dodala, da je obvezno cepljenje proti covidu-19, "ki si ga nihče od nas ni želel", postalo nujno.
Predsednica Neosa Beate Meinl-Reisinger je menila, da jih je poenotila "obsežna utrujenost", saj so bila zadnja leta izjemno naporna, zaradi česar je, kot je dejala, "pomembno, da te čase končno pustimo za seboj". Dejala je še, da nikoli več ne bi smelo priti do omejevanja svobode, kot se je to dogajalo med preteklimi zaprtji javnega življenja.
Strožji ukrepi
Avstrijski parlament je nocoj tudi sprejel spremembe zakona o protikoronskih ukrepih, ki predvideva ostrejše ukrepe za tiste, ki ukrepov za zajezitev okužb z novim koronavirusom ne spoštujejo.
Posamezni upravni organi bodo lahko z odločbo za največ teden zaprli tista podjetja, ki bodo predhodno trikrat kaznovana zaradi istega neizpolnjevanja ukrepov (npr. prekoračitev omejitve oseb ali nepreverjanje ustreznih dokazil). V posameznih primerih bodo lahko podjetje takoj zaprli za sedem dni.
Spremembe prinašajo tudi zvišanje najvišjih glob ter novost, da so tako inšpektorati za delo kot tudi drugi nadzorni organi po zakonu o varni hrani in varstvu potrošnikov pooblaščeni, da v okviru svojih dejavnosti nadzorujejo spoštovanje aktualnih protikoronskih ukrepov.
Avstrijska ministrica za turizem Elisabeth Köstinger je v izjavi poudarila, da se je zavzemala za zaostritev na tem področju. "Vsako podjetje, ki krši protikoronske ukrepe, mora biti kaznovano," je dejala in dodala, da se s "strožjimi kaznimi" povečuje pritisk nadzora.
