Doslej so potrdili dve smrtni žrtvi, zagotovo pa jih je več. Z vulkanskim pepelom je najverjetneje onesnažena tudi pitna voda.
Zaradi prekinjenih komunikacijskih povezav sta Nova Zelandija in Avstralija nad to otočje sredi Pacifiškega oceana poslali izvidniška letala, da bi ocenili nastalo škodo in potrebe po pomoči. Vse kaže, da je cunami prizadejal veliko škodo na posameznim otokih. Na zahodni obali največjega in najbolj poseljenega otoka Tongatapu je škoda precejšnja, novozelandske izvidnica pa je ocenila, da je glavno mesto Nuku'alofa katastrofo prestalo brez hujših posledic. Bolj zaskrbljeni so zaradi najverjetnejše škode in žrtve na otočju Ha'apai, na kar nakazujejo tudi fotografije uničenih vasi.
Novozelandsko transportno letalo s pitno vodo in drugimi nujnimi potrebščinami danes ni moglo pristati na glavnem otoku Tongatapu, saj je letališka pista prekrita z vulkanskim pepelom. Očistili naj bi jo danes. Informacije so prek satelitskega telefona, izbruh je namreč poškodoval podvodne komunikacijske kable, sporočili oblastem v Tongi, medtem pa sta proti Tongi odpluli dve novozelandski ladji, ki sta natovorjeni s hrano, vodo in drugimi nujni potrebščinami.
Podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha'apai, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, je izbruhnil v soboto. Izbruh je bil tako močan, da ga je bilo slišati celo na Aljaski, ki je oddaljena kar 10.000 kilometrov. Po podatkih ameriškega geološkega instituta je bil tako silovit kot potres magnitude 5,8, ki bi nastal na zemeljskem površju, je poročala Slovenska tiskovna agencija.
Vulkanolog Shane Cronin z univerze v Aucklandu je dejal, da tako silovitega izbruha na svetu ni bilo že 30 let. Nazadnje je tako močno izbruhnil ognjenik Pinatubo na Filipinih leta 1991. Podvodni vulkan pri Tongi bi sicer lahko ostal aktiven še dolgo.
