Washington želi soditi 50-letnemu Assangeu zaradi objave strogo tajnih vojaških dokumentov v zvezi z vojnama ZDA v Iraku in Afganistanu. Britanska sodnica je januarja zavrnila ameriško zahtevo za njegovo izročitev, a so se odvetniki ZDA pritožili.
Sodnica je izročitev Assangea zavrnila, ker da zaradi pogojev, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor. Odvetniki ameriške vlade so v pritožbi navedli, da sodnica ni dala zadostne teže drugim strokovnim pričanjem o Assangeevem duševnem stanju.
Na dvodnevni obravnavi v oktobru so poleg tega poskušali prepričati sodišče, da v ZDA ne bi bil zaprt v izolaciji v najstrožje varovanih enotah zapora ter da bi bil deležen ustreznega zdravljenja.
Dvojica sodnikov višjega sodišča v Londonu je sprejela zagotovila ameriške strani, da niti pred sojenjem niti po morebitni obsodbi Assange ne bi bil deležen najstrožjih možnih pogojev bivanja v zaporu. "Ta zaključek je zadosten za odločitev v prid tožbe ZDA," sta sporočila.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Primer se sedaj vrača na sodišče nižje stopnje v ponovno odločanje. Je pa Assangeeva partnerka Stella Morris že napovedala, da se bodo "na to odločitev pritožili takoj, ko bo mogoče".
Pred sodiščem so se poleg tega zbrali Assangeevi podporniki in mahali s transparenti z zahtevo po njegovi takojšnji izpustitvi iz strogo varovanega zapora na jugovzhodu Londona.
Ustanovitelj WikiLeaksa se zaradi objave 500.000 zaupnih dokumentov v zvezi z vojnama v Afganistanu in Iraku v ZDA sooča z 18 točkami obtožnice. V primeru izročitve, sojenja in obsodbe mu lahko grozi do 175 let zapora, čeprav je točno kazen težko oceniti in bi bila lahko tudi krajša,.
V priporu je sicer Assange že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb domnevnega posilstva, ki so jih medtem že opustili.
