Ob omembi cepiva AstraZenece marsikdo najprej pomisli na zloglasne krvne strdke, ki se lahko pojavijo po cepljenju. A vse kaže, da so znanstveniki odkrili »sprožilec« zanje – sprožilec, ki sproži verižno reakcijo, v katero je ujet tudi imunski sistem.
Grožnja krvnih strdkov je nepovratno vplivala na uporabo omenjenega cepiva po svetu. V Združenem kraljestvu ga mlajšim od 40 let ponujajo kot alternativo, v Sloveniji bi ga lahko doletela podobna usoda kot njegovega vektorskega pobratima Janssena, za katerega je minister za zdravje Janez Poklukar posvetovalni skupini predlagal, da ustavi cepljenje s tem cepivom.
Nenavadna protitelesa
Kar se tiče omenjenega cepiva, sta iztočnici za raziskavo, pod katero so se podpisali ameriški in britanski strokovnjaki, bili dve: povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov so zaznale le določene tehnologije; ljudje s strdki so imeli nenavadna protitelesa, ki so napadale protein v krvi, imenovan trombocitni faktor 4.
Kot piše britanski BBC, vsa cepiva, ki so v uporabi na Otoku, skušajo v telo vnesti delček genetske kode covida-19, da bi »usposobili« imunski sistem. Nekatera ga zakodirajo v sfere maščobe, AstraZeneca pa medtem kot mikroskopskega poštarja uporablja adenovirus (virus prehlada pri šimpanzih). Raziskovalci so posumili, da je s strdki morda povezan adenovirus, zato so s pomočjo tehnike, imenovane krio-elektronska mikroskopija, posneli slike adenovirusa na molekularni ravni.
Raziskava, objavljena v akademski publikaciji Science Advances, razkriva, da zunanja površina adenovirusa kot magnet privlači prej omenjeni trombocitni faktor 4. Površina adenovirusa je namreč zelo negativna, trombocitni faktor 4 pa pozitiven. To je torej sprožilec, a se mora poklopiti več kot le to.
Raziskovalci domnevajo, da je naslednji stadij neprimerni odziv imunskega sistema. Domneva se, da začne telo napadati trombocitni faktor 4, potem ko ga zamenja za del tujega adenovirusa, na katerega je pritrjen. Zato se v kri sprostijo protitelesa, ki se strdijo skupaj z omenjenim faktorjem trombocitov 4 in s tem sprožijo nastanek nevarnih krvnih strdkov.
Gre za niz nesrečnih dogodkov, zaradi česar so strdki tako redki.
