Redka verižna reakcija

Odkrili "sprožilec" za krvne strdke po cepljenju s cepivom AstraZenece

L.K.
2. 12. 2021, 09.30
Posodobljeno: 2. 12. 2021, 09.55
Deli članek:

V verižno reakcijo je ujet tudi imunski sistem. Gre za niz nesrečnih dogodkov.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Ob omembi cepiva AstraZenece marsikdo najprej pomisli na zloglasne krvne strdke, ki se lahko pojavijo po cepljenju. A vse kaže, da so znanstveniki odkrili »sprožilec« zanje – sprožilec, ki sproži verižno reakcijo, v katero je ujet tudi imunski sistem.

Grožnja krvnih strdkov je nepovratno vplivala na uporabo omenjenega cepiva po svetu. V Združenem kraljestvu ga mlajšim od 40 let ponujajo kot alternativo, v Sloveniji bi ga lahko doletela podobna usoda kot njegovega vektorskega pobratima Janssena, za katerega je minister za zdravje Janez Poklukar posvetovalni skupini predlagal, da ustavi cepljenje s tem cepivom.

Nenavadna protitelesa

Kar se tiče omenjenega cepiva, sta iztočnici za raziskavo, pod katero so se podpisali ameriški in britanski strokovnjaki, bili dve: povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov so zaznale le določene tehnologije; ljudje s strdki so imeli nenavadna protitelesa, ki so napadale protein v krvi, imenovan trombocitni faktor 4.

Rotarijska ura na Ajdovščini praznuje 20. obletnico. Foto Rotary klub Ljubljana

Zanimivosti

Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro

Kot piše britanski BBC, vsa cepiva, ki so v uporabi na Otoku, skušajo v telo vnesti delček genetske kode covida-19, da bi »usposobili« imunski sistem. Nekatera ga zakodirajo v sfere maščobe, AstraZeneca pa medtem kot mikroskopskega poštarja uporablja adenovirus (virus prehlada pri šimpanzih). Raziskovalci so posumili, da je s strdki morda povezan adenovirus, zato so s pomočjo tehnike, imenovane krio-elektronska mikroskopija, posneli slike adenovirusa na molekularni ravni.

Raziskava, objavljena v akademski publikaciji Science Advances, razkriva, da zunanja površina adenovirusa kot magnet privlači prej omenjeni trombocitni faktor 4. Površina adenovirusa je namreč zelo negativna, trombocitni faktor 4 pa pozitiven. To je torej sprožilec, a se mora poklopiti več kot le to.

Raziskovalci domnevajo, da je naslednji stadij neprimerni odziv imunskega sistema. Domneva se, da začne telo napadati trombocitni faktor 4, potem ko ga zamenja za del tujega adenovirusa, na katerega je pritrjen. Zato se v kri sprostijo protitelesa, ki se strdijo skupaj z omenjenim faktorjem trombocitov 4 in s tem sprožijo nastanek nevarnih krvnih strdkov.

Gre za niz nesrečnih dogodkov, zaradi česar so strdki tako redki.

Zanimivosti

blazina
Sveža postelja

Za sladek spanec primerno vzdržujte odeje in vzglavnike

žafran v kulinariki
Rastline v kulinariki

Žafran je nekoč slovel kot zdravilo, danes kot začimba

rep08-2025_naslovka
Zanimivosti

Koga se boji Janez Janša: predsednik SDS na shod Ruparjevih upokojencev prišel v spremstvu telesnih stražarjev

Roškar, Glorija in Tijan
Posebna gosta

Na počitnicah pri Roškarju: Navihana osnovnošolca zabavala voditelja

opuncija
Indijska figa

Zdrav sadež, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja ožilja

Rakek_emb_skupina03
Zanimivosti

Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025