Posodobitev vojske je odvisna samo od tega, ali bo Kitajska realizirala lastno proizvodnjo polprevodnikov in "nafte 21. stoletja", ki je zdaj 90% uvožena in brez katere sodobne vojne ni mogoče voditi.
Pandemično krizo je skrila nova tajvanska kriza. Gre za krizo, ki se, zaradi vse večjih kitajskih pritiskov za združitev s Tajvanom, vse bolj segreva in bi, če se bo stopnjevala, lahko imela posledice po vsem svetu. Kitajska komunistična partija že 70 let goji iste težnje – vladati tajvanskemu ozemlju, ki mu še nikoli ni vladala. Za Peking je Tajvan le separatistična provinca, medtem ko večina otočanov meni, da je prava država, ki si zasluži mesto v Združenih narodih. Napetosti so dobile novo raven, potem ko je Tajvan zaprosil za pridružitev Transpacifiškemu partnerstvu. Od leta 2020 do danes so zabeleženi številni vpadi kitajskih vojaških letal v tajvanski zračni prostor, v bližini meje je vse več vojaških ladij.
Eden zadnjih zaskrbljujočih signalov je prispel v nedeljo. Kitajska vojska je izdelala modele ameriških letalonosilk in drugih vojnih ladij za vadbo streljanja na tovrstne cilje. To so v nedeljo razkrili satelitski posnetki puščave na zahodu Kitajske, poroča Reuters.
Zdi se, da so trenutne napetosti, torej kitajski vdori v tajvanski zračni prostor, odgovor na oblikovanje zavezništva AUKUS (ZDA, Velika Britanija, Avstralija). Vendar pa potencialne kitajske invazije ne smemo jemati zlahka kot zgolj odgovor na provokacijo, ker je združitev Tajvana s Kitajsko načrtovan cilj KPK, kar je že večkrat poudaril predsednik Xi. Vprašanje je le, kdaj bi do invazije lahko prišlo. Komunistična partija Kitajske je marca začela nov petletni načrt, katerega cilj je doseči polno tehnološko in informacijsko neodvisnost Kitajske.
