Prebivalce je v petek popoldan presenetila zaostritev ukrepov, ki stopijo v veljavo že v ponedeljek. Za večino področij javnega življenja bo veljalo pravilo PC (preboleli in cepljeni). Necepljeni bodo tako ostali pred vrati gostinskih lokalov, hotelov, za njih ne bodo dostopne kulturne in športne ustanove ter storitvene dejavnosti. PC bo nujen tudi za prireditve z več kot 25 osebami. V službo bodo še smeli, saj bo na delovnem mestu v veljavi še ustrezen negativni test.
Avstrijski mediji poročajo o dolgih vrstah, ki se vijejo pred cepilnimi centri predvsem na Dunaju in v mestih v Zgornji Avstriji, poročajo pa tudi o velikem interesu za cepljenju v Salzburgu. Nekaterim, ki so se želeli brez naročanja cepiti s poživitvenim odmerkom, so na Dunaju dejali, naj počakajo ali pa se vrnejo v poznejših popoldanskih urah.
Avstrija ima precepljenih 62 odstotkov prebivalstva, kar je nizko v merilu Zahodne in Severne Evrope, višje v primerjavi z državami Srednje Evropi (če kaj takšnega kot Mitteleuropa sploh še obstaja) in nedosegljivo visoko v primerjavi z Balkanom. Kje pa je severna meja Balkana? Hladno geografsko gledano bi lahko severno mejo postavili na reke Donava – Sava – Una, Donava – Sava – Kolpa, Donava – Sava – Ljubljanica, Donava – Sava – Ljubljanica – Soča, pa še o tem se geografi ne strinjajo. Strogi avstrijski mojster zunanje politike, grof Metternich, je nekoč izjavil, da se Balkan začne že v južnem okraju Dunaja.
Ker je sam koncept Balkana izmuzljive narave, vedoželjnega bralca ali bralko napotimo na deli Marie Todorove »Imaginarij Balkana« in bolj poljudno, lahko berljivo knjigo Marka Mazowerja »Balkan«.
