ZDA in talibani so v Dohi podpisali zgodovinski mirovni dogovor, ki naj bi Afganistanu po več kot 18 letih prinesel konec nasilja. Dogovor je predvideval postopen umik ameriških vojakov iz države in odprl pot pogovorom med talibani in afganistansko vlado, je podobno kot druge agencije poročala Slovenska tiskovna agencija.
Tudi novi ameriški predsednik Joe Biden je bil naklonjen dogovoru in ameriška vojska se je začela umikati. V zameno so morali talibani zagotoviti, da država ne bo postala varno zatočišče za teroriste in začeti mirovne pogovore z vlado v Kabulu. Slednje so začeli, a so julija letos propadli, saj so talibani že računali z odhodom vojske ZDA in šibkostjo afganistanske vlade.
Mediji niso toliko poročali, da je v dokumentu zapisano, da bo iz zaporov izpuščenih do 5000 talibanov in na drugi strani približno tisoč pripadnikov afganistanskih sil. Talibani so morali obljubiti, da ne bodo napadali ZDA in njihovih zaveznikov in da si bodo prizadevali za sklenitev dogovora z afganistansko vlado. ZDA so še obljubile opustitev sankcij in finančno pomoč, talibani pa so pokimali, da ne bodo gostili islamskih skrajnežev iz terorističnih skupin kot sta Al Kaida in Islamska država. Takratni ameriški obrambni minister Mark Esper je sicer posvaril talibane, da bodo izgubili možnost odločanja o prihodnosti svoje države za isto mizo z drugimi Afganistanci, če ne bodo spoštovali svojih obljub.
In Evropa? Evropska unija je pozdravila tako podpis dogovora med talibani in ZDA kot ločeno izjavo Afganistana in ZDA kot "pomemben prvi korak do vsestranskega mirovnega procesa" v Afganistanu. Kot je takrat v izjavi zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, ne gre zamuditi tokratne priložnosti za mir.
