O tem, da so to strupeno tropsko ribo rdečemorska plamenka (Pterois miles) sploh prvič zaznali tudi v hrvaškem delu Jadranskega morja, je pred dnevi prvi poročal hrvaški portal Otvoreno more, stalen vir aktualnih vesti o pomorskih stvareh na Jadranu in po svetu. Na ribo je namreč v petek naletel njihov podvodni fotograf Damir Zurub.
Invazivna riba, ki je s svojimi strupenimi bodicami izjemno nevarna tudi človeku, je že nekaj let pretila, da si bo nova lovišča ustvarila tudi višje v Jadranu. V zadnjih letih se je namreč že namnožila v Sredozemskem morju, nato so jo lani zaznali tudi v južnem delu Jadranskega morja ob obalah Italije in Albanije, zdaj pa so jo pričakovano odkrili še v hrvaškem morju, in sicer v vodah ob rtu Stupišće na Visu. Uresničilo se je torej to, pred čemer so strokovnjaki že svarili.
Domovina rdečemorske plamenke je sicer Indijski ocean, njena lovišča pa obsegajo vode vse od Rdečega morja do Južne Afrike in Indonezije na drugi strani oceana. Plenilko krasi predvsem velika sposobnost širjenja na območjih, ki jih zavzame in kjer ima na voljo pester nabor lokalnih ribjih vrst. Riba, ki običajno zraste do 35 centimetrov v dolžino, v trnih na plavutih skriva močan strup, s pikom pa lahko tudi pri človeku povzroči hude bolečine in celo smrt.
Kot so sporočili iz splitskega Inštituta za oceanografijo in ribištvo, je možno negativne posledice, ki jih povzroča ta vrsta, blažiti na dva načina. S ciljnim lovom, s čimer se nadzira njena populacija in kar je učinkovito zlasti »v zgodnjih fazah njene invazije,« ter s tem, da zmanjšamo človekov pritisk na morski ekosistem, s čimer ta postane »bolj odporen na škodljive učinke bioinvazij.« V primeru rdečemorske plamenke to pomeni zmanjšanje ulova njenih potencialnih plenilcev. V Sredozemskem morju so to zaenkrat odrasli primerki hobotnice. Zaradi strupenih bodic je sicer plenilcev, ki si jo privoščijo, razmeroma malo, je pa na drugi strani plenilka tudi sama sebi, saj večje rdečemorske plamenke občasno prežijo tudi na manjše in mlajše pripadnice lastne vrste.
