Novice Svet24

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki spada pod okrilje Združenih narodov, je objavil največje poročilo svoje vrste – poročilo o podnebnih spremembah.

Strokovnjaki so na 42 straneh predočili, kaj svet čaka v prihajajočih desetletjih, objava nekaj mesecev pred 26. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki naj bi se med 31. oktobrom in 12. novembrom odvijala v Glasgowu na Škotskem, pa ni naključje.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo danes označil za »rdeči alarm za človeštvo«. »Če strnemo sile zdaj, se lahko izognemo podnebni katastrofi. Vendar pa, kot to prikazuje poročilo, časa za odlašanje in prostora za izgovore več ni,« je poudaril Guterres in pozval vse svetovne voditelje, ki bodo sodelovali na omenjeni konferenci, da poskrbijo, da bo ta uspešna.

Omenjeni panel se je v znanost globalnega segrevanja nazadnje poglobil leta 2013.

Od leta 1970 so globalne površinske temperature naraščale hitreje kot v kateremkoli drugem 50-letnem obdobju v zadnjih 2000 letih, segrevanje pa že vpliva na vremenske in podnebne ekstreme v vseh regijah širom oble, so zapisali avtorji poročila.

Zdaj pa nekaj dejstev, ki so jih predstavili v poročilu.

- Globalna površinska temperatura je bila v desetletju med letoma 2011 in 2020 za 1,09 stopinje Celzija višja kot med letoma 1850 in 1900.

- Zadnjih pet let je najbolj vročih od leta 1850.

- Gladina morja v primerjavi z obdobjem med letoma 1901 in 1971 narašča s trikratno hitrostjo.

- Človeški vpliv je zelo verjetno (90-odstotno) glavni katalizator umikanja ledenikov od 90. let prejšnjega stoletja in tanjšanja arktičnega morskega ledu.

- Skoraj povsem gotovo je, da so vročinski ekstremi, kamor spadajo tudi vročinski valovi, od 50. let prejšnjega stoletja vedno bolj pogosti, medtem ko so hladni ekstremi vedno redkejši in manj intenzivni.

Profimedia

V poročilu je mogoče zaslediti tudi, da je segrevanje, ki smo ga doživeli do danes, spremenilo številne »planetarne sisteme podpore«, teh sprememb pa ni mogoče izničiti v obdobju od stoletij do tisočletja. Oceani se bodo tako še naprej segrevali in postajali bolj kisli; ledeniki se bodo topili še desetletja ali stoletja. Kar se tiče naraščanja morske gladine, najverjetneje ne bo mogoče izločiti dvometrskega do konca tega stoletja in petmetrskega do leta 2150. V teh primerih bi bilo do leta 2100 ogroženih na milijone ljudi na obalnih območjih.

Naraščanje temperatur

Ključni vidik poročila je pričakovani porast temperatur in kaj ta pomeni za človeštvo. Skoraj vse države so leta 2015 podpisale pariški podnebni sporazum, ki skuša porast zadržati pod dvema stopinjama Celzija, če že ne pod stopinjo in pol. Zdaj dvomov več ni: če ne bo znatnega zmanjšanja emisij, bosta obe meji preseženi že v tem stoletju. Temperature naj bi za stopinjo in pol v vsakem primeru narasle do leta 2040; če ne bomo zmanjšali emisij pa še prej.

Številnih zaznanih sprememb ni mogoče primerjati z ničemer iz zadnjih tisoče, če ne celo deset tisoče let Zemljine zgodovine.

Kaj pomeni, če mejo stopinje in pol presežemo? Obetamo si lahko še več in še bolj intenzivne vročinske valove, obenem pa več obilnega deževja na globalni ravni in suš.

Če bi emisije do leta 2030 prepolovili in jih do polovice 21. stoletja izničili, bi lahko zaustavili rast temperatur oziroma krivuljo rasti celo obrnili navzdol.

»Ničlo« bi dosegli z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov na račun čiste tehnologije in zajemanjem ter shranjevanjem preostalih izpustov, pri čemer ne gre zanemariti absorpcije, ki jo nudijo drevesa.

Neizbežno

Strokovnjaki so v poročilu predstavili tudi pet posledic segrevanja podnebja, ki jim ne bo mogoče ubežati:

- Temperature bodo v vsakem primeru do leta 2040 za stopinjo Celzija in pol višje od tistih v obdobju med letoma 1850 in 1900.

- Arktika bo septembra brez ledu vsaj enkrat pred letom 2050.

- Vedno več bo ekstremnih dogodkov, ki jim v zgodovini še nismo bili priča. Tudi, če temperature narastejo le za eno stopinjo Celzija in pol.

- Z morjem povezane tegobe, ki so se do nedavnega dogajale le enkrat na stoletje, naj bi se do leta 2100 dogajale vsaj enkrat na leto.

- V številnih regijah bo še več požarov.