Tanker M/T Mercer Street britanskega ladjarskega podjetja Zodiac Maritime so napadli v četrtek ob obali Omana. Bil je prazen in na poti iz Tanzanije v Združene arabske emirate. Šlo naj bi za napad z brezpilotnim letalom, v njem pa sta umrla dva člana posadke, in sicer britanski varnostnik in romunski član posadke. V podjetju so domnevali, da je šlo za napad piratov.
Ker pa je podjetje Zodiac Maritime v lasti izraelskega ladjarskega magnata Ejala Oferja, so v Izraelu drugačnega mnenja in so za napad obtožili Iran, ki da skuša na območju Perzijskega zaliva, glavni svetovni žili preskrbe z nafto, škodovati ameriškim in izraelskim interesom. Izraelski zunanji minister Jair Lapid je v petek že dejal, da je diplomatom naložil, naj si prizadevajo za ukrepanje Združenih narodov proti "iranskemu terorizmu".
Iran je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obtožbe zavrnil in jih označil za neutemeljene. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Sajed Hatibzadeh je na novinarski konferenci poudaril, da ni prvič, da "sionistični režim" kaže s prstom na Iran. "Iran se ne bo niti za trenutek obotavljal pri zaščiti interesov in nacionalne varnosti," je dodal.
Toda Izrael vztraja pri svojem. Kot je danes dejal premier Naftali Benet, obstajajo obveščevalni dokazi o iranski vpletenosti v napad. "Pričakujemo, da bo mednarodna skupnost iranskemu režimu jasno povedala, da so naredili resno napako," je poudaril Benet. Obenem je opozoril, da bi njihova država lahko "poslala sporočilo" v znamenje povračila.
Že v soboto je sicer z Lapidom govoril ameriški državni sekretar Antony Blinken. Napovedal je, da bo sodeloval z zavezniki pri preiskavi dejstev in razmisleku o ustreznih prihodnjih korakih.
V zadnjih mesecih so poročali o več napadih na iransko ladjevje, ki pa jih je Teheran povezoval z Izraelom, med drugim na tovorno ladjo v Sredozemlju. Marca je iransko zunanje ministrstvo sporočilo, da "razmišlja o vseh možnostih", s katerimi bi odgovorilo na ta napad.
Do nesoglasij med državama prihaja v času, ko se Teheran in svetovne sile na Dunaju pogajajo o vrnitvi Washingtona k jedrskemu sporazumu iz leta 2015 in odpravi sankcij. Leta 2018 je namreč tedanji ameriški predsednik Donald Trump enostransko izstopil iz sporazuma in ponovno uvedel sankcije.
