V sredo ponoči so oboroženi moški vdrli v predsedniško rezidenco in likvidirali 53-letnega predsednika Moïseja, streljali so tudi na njegovo ženo Martine in jo huje ranili. Policija pravi, da je napad izvedla skupina 26 Kolumbijcev, nekaj je bilo upokojenih vojakov, in dva državljana ZDA s haitijskimi koreninami. Osem jih je še na begu, 17 jih je policija prijela, trije so padli v uličnem obračunu v Port-au-Princeu, poroča BBC.
Haitijski premier Claude Joseph je dejal, da je povsem možno, da je bil predsednik tarča, ker se je boril proti oligarhom.
Mediji so sicer poročali, da so se napadalci predstavili naj bi se kot sodelavci ameriškega urada za boj proti drogam DEA ter naj bi govorili angleško in špansko. Sodnik Carl Henry Destin je razkril, da so na truplu predsednika našli 12 strelnih ran, med drugim na čelu in prsih. V času napada je bila poleg njega in soproge doma tudi njuna hčerka Jomarlie, a se je skrila v svoji spalnici. Še dve gospodinjski pomočnici naj bi napadalci zvezali.
Težavno desetletje
53-letni Moise je bil na položaju od februarja 2017, ko je dotedanji predsednik Michel Martelly odstopil. Moisejev mandat je bil zelo turbulenten, saj so mu med drugim očitali korupcijo, državo pa je pretresal val pogosto nasilnih protivladnih protestov.
Parlamentarnih volitev, ki naj bi potekale že leta 2019, zaradi političnih sporov vse doslej še niso izvedli. Moise - čigar predsedniški mandat je bil po mnenju opozicije nelegitimen, saj naj bi se že iztekel - je v štirih letih na položaju zamenjal kar sedem premierjev, Henry bi bil že osmi.
Haiti je najrevnejša ameriška država. V zadnjem času ga poleg tega znova vse bolj pesti ne le politična kriza, ampak tudi nasilje vse močnejših oboroženih tolp, ki med drugim redno izvajajo ugrabitve in zahtevajo odkupnine.
Poleg predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev naj bi na Haitiju septembra potekal ustavni referendum, ki so ga zaradi pandemije covida-19 že dvakrat preložili. Spremembe ustave, ki jih je podprl Moise, krepijo izvršno vejo oblasti. Opozicija in večji del civilne družbe jim močno nasprotujeta.
Poleg političnih sporov, nasilja in revščine Haiti pestijo tudi naravne katastrofe. Otoška država, nekdanja francoska kolonija, si še vedno ni zares opomogla po katastrofalnem potresu leta 2010.
