Indijske oblasti so v nepričakovanem manevru na mejo s Kitajsko napotile dodatnih 50.000 vojakov, poroča ameriška tiskovna agencija Bloomberg. Gre za zgodovinski premik, ki izkazuje agresivnejšo vojaško držo te južnoazijske države proti njenemu zgodovinskemu rivalu.
V obdobju preteklih nekaj mesecev so indijske oborožene sile premaknile velik kos svojih vojakov in letalskih eskadrilj na tri točke na meji z Ljudsko republiko Kitajsko, so za Bloomberg potrdili neimenovani viri iz indijske vojske. Skupno naj bi Indija zdaj imela na meji s Kitajsko okoli 200.000 vojakov, kar je več kot 40-odstotno povišanje glede na stanje lani.
Indija naj bi se s tem pripravila na novo vojaško strategijo v sporih s severno sosedo, imenovano “napadalna obramba”, v kateri bi lahko indijske čete zavzemale ozemlja na kitajski strani meje. Za to bodo uporabljali večje število helikopterjev, ki bodo indijske vojake lahko premikali iz ene himalajske doline v drugo, ter topništvo, ki jim bo nudilo potrebno kritje, je za Bloomberg povedal eden izmed virov. Koliko vojakov ima na območju Kitajska ni javno znano, po navedbah indijske vojske pa naj bi Ljudska osvobodilna vojska vzdolž meje gradila bunkerje in pristajalne steze, na območje pa naj bi napotila tudi težjo oborožitev.
Proti Kitajski naj bi se aktivirala tudi indijska mornarica, ki z več plovili opazuje trgovske poti, ki jih Kitajska med drugim uporablja za izvoz izdelkov in uvoz energentov.
Zaostrovanje po lanskoletnih spopadih
Prvi mejni spor med postkolonialno Indijo in moderno Kitajsko sega v leto 1959, ko je tedanji indijski premier Jawaharlal Nehru obiskal Peking in izpostavil nestrinjanje glede kitajskih zemljevidov, na katerih je bila meja med državama zarisana južneje kot so jo pred tem zarisali britanski kolonisti. Tedanji kitajski premier Zhou Enlai je odgovoril, da Kitajska kolonialnih meja ne sprejema.
Prvi spopad za mejo se je zgodil leta 1962, ko so kitajski vojaki planili na ozemlje, ki ga je zasedala Indija. Po štirih tednih vojskovanja so se kitajske sile umaknile, a so obdržale dele severnega Kašmirja.
Strani sta se spopadli še leta 1967 in 1975, v spopadih pa je umrlo več sto vojakov na obeh straneh. Mir je nato trajal vse do lani.
Na skoraj 3.500 kilometrov dolgi meji, ki poteka večinoma čez gorovje Himalajo, sta se vojski obeh držav v preteklem letu dni že večkrat spopadli. Najhuje je bilo lanskega junija, ko je v spopadu s pestmi in gorjačami umrlo najmanj 20 indijskih in najmanj štirje kitajski vojaki. To je bil tudi prvi spopad med Indijo in Kitajsko po letu 1975, ki je terjal smrtne žrtve.
Reorientacija indijske vojske pa bi lahko imela tudi posledice za indijsko-pakistanski konflikt v pokrajini Kašmir, za katero spor med nekdanjima britanskima kolonijama še vedno teče. Več vojakov, ki so napoteni v himalajsko visokogorje pomeni hkratno zmanjšanje števila vojakov, ki so usmerjeni proti Pakistanu.
Veliki vojaški premiki prihajajo sicer v času, ko po Indiji pustoši epidemija covida-19, ki je tam terjala že skoraj 400.000 smrti. Inidjska vlada pa medtem krepi vojaško sodelovanje z Združenimi državami Amerike, Japonsko in Avstralijo, da bi si zagotovila premoč proti sicer gospodarsko in vojaško razvitejši Kitajski.
