EU se po težavah z dobavo cepiv družb AstraZeneca in Johnson & Johnson osredotoča na sodelovanje z BioNTechom in Pfizerjem, s katerima začenja pogajanja o novi pogodbi za še 1,8 milijarde odmerkov cepiva v letih 2022 in 2023. Poleg tega bosta ti podjetji še 50 milijonov odmerkov cepiva preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje.
Italijanski časnik La Stampa, ki se opira na vir iz italijanskega ministrstva za zdravje, poroča, da Evropska komisija ne bo podaljšala dogovore s farmacevtskimi podjetji, ki proizvajajo klasična vektorska cepiva na osnovi DNA. Gre za cepiva, ki jih proizvajata AstraZeneca in Johnson & Johnson (Janssen). Obe cepivi, ki sta po oceni Evropske agencije za zdravila (EMA) sicer varni, sta pod drobnogledom zaradi morebitne povezave primerov krvnih strdkov po cepljenju pri ženskah med 20 in 50 letom starosti. AstraZeneca pa je državam v EU nagajala tudi z dostavo in neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti.
Po pisanju Stampe se naj bi EU osredotočila na dobavo cepiva družb Pfizer in Moderne, cepivi, ki temeljita na mRNA tehnologiji.
Ema je prejšnji teden sporočila, da je treba neobičajne krvne strdke v kombinaciji z nizko ravnijo trombocitov opredeliti kot zelo redke stranske učinke cepiva proti covidu-19 družbe AstraZeneca. Obenem je potrdila, da koristi od cepiva ostajajo večje od tveganj. Nekatere države, na primer Slovenija in Avstrija, nadaljujejo cepljenje, nekatere so ga omejile na starejšo populacijo. V Nemčiji bodo na primer mlajše od 60 let, ki so že prejeli prvi odmerek Astrazenece drugič cepili s cepivom drugega proizvajalca.
