Tri dni po vrsti silovitih eksplozijah, ki so v nedeljo domala zravnale velik del pristaniškega mesta Bata, sicer največjega mesta v Ekvatorialni Gvineji, z območja prihajajo novi prizori razdejanja, ki razgaljajo celotno razsežnost velike tragedije, v kateri je umrlo najmanj 105 oseb, več kot 600 pa jih je bilo poškodovanih. Na tisoče domačinov je travmatiziranih, saj je celotna groza, dokler ni odjeknila zadnja eksplozija, trajala dolge štiri ure. Preostanek dneva so nato preživeli v strahu pred novimi eksplozijami. Prva eksplozija je bila »tako silovita, da smo vsi začeli kričati 'bomba', 'bomba',« je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil eden od lokalnih učiteljev, ki je iz strahu pred maščevanjem vlade želel ostati neimenovan. Opisal je še, da so »ljudje jokali, kričali, tekali naokoli, poskušali najti zavetje, bila je panika. Nato smo videli policijske avtomobile in gasilce, okrvavljene ljudi. Bilo je grozljivo.«
Primanjkuje jim krvi
Eksplozije so bile sicer posledica požara v vojaškem skladišču eksploziva, vlada pa je krivca našla v kmetih, ki živijo v bližini vojaškega oporišča in ki so kurili na poljih, ter malomarnosti vojaške enote, ogovorne za shranjevanje dinamita in drugih razstreliv. Vlada je sicer od danes razglasila tridnevno žalovanje, območje Bate pa za območje katastrofe. Zaprosili so tudi za mednarodno pomoč, srečujejo se tudi s pomanjkanjem osnovnih potrebščin in krvi, zato ljudi pozivajo k darovanju.
Videoposnetki, ki so jih posneli s preletom drona, razkrivajo, da so eksplozije z zemljo zravnale celotne soseske, hiše, ki še stojijo, so brez streh ali zidov, po ulicah pa ležijo ostanki ruševin. Po navedbah učitelja so številni otroci ostali brez staršev in zanje nimajo rešitve. »Kaj naj z njimi naredimo dolgoročno,« se je še vprašal.
Rešili petletno deklico
Iz posnetkov, ki jih je objavila nacionalna televizija, je po navedbah Reutersa razvidno, da se gasilci in reševalci tudi danes prebijajo skozi ruševine in iščejo morebitna trupla, medtem ko lokalno prebivalstvo objokano opazuje opustošenje. Iz ruševin hiše, ki se je nahajala v oporišču, so danes denimo izvlekli živo petletno deklico. Pristojnim službam medtem zmanjkuje prostora za shranjevanje trupel, zato so morali na kraju postaviti hladilne zabojnike. Kot je dejal v Evropi živeči borec za človekove pravice Alfredo Okenve, bi lahko bilo resnično število žrtev med 150 do 200, kar je precej več od uradnih številk vlade. Na tisoče prebivalcev se v dnevih po tragediji seli na podeželje, saj so od mesta ostale le še ruševine.
Gre za najhujšo tragedijo v tej srednjeafriški državi v polpretekli zgodovini. Večina od 1,4 milijona prebivalcev sicer živi v revščini, vladi pa so pri odpravljanju posledic na pomoč priskočile številne človekoljubne organizacije.
