Indija in Kitajska sta se po več mesecev trajajočih napetosti na meji v Himalajskem gorovju dogovorili za premirje. Vojski obeh držav se bosta umaknili s spornega območja ob slanem jezeru Pangong visoko v gorah, je po poročanju tujih medijev dejal indijski obrambni minister Rajnath Singh. Dogovor je bil dosežen v več krogih pogajanj med vojaškimi poveljniki in diplomati obeh držav.
Vojaki, ki so se junija spopadli z gorjačami in pestmi, bodo zdaj v več fazah koordinirano zapustili sporno območje na zahodnem delu meje in se umaknili za dogovorjene linije. Po 48 urah se bodo vojaški poveljniki znova sestali in preverili, ali umik poteka po načrtih.
V omenjenem spopadu je umrlo najmanj 20 indijskih vojakov. To je bil prvi spopad med azijskima velikanoma po letu 1975, ki je terjal smrtne žrtve. Koliko žrtev je utrpela kitajska stran ni znano. Obe strani za sprožitev konflikta krivita ena drugo, zaradi nedostopnega terena pa zunanje preverbe stanja niso možne. Vse do jeseni so se vzdolž skoraj 3.500 kilometrov dolge meje odvijali novi incidenti, ki naj bi prav tako terjali nekaj smrtnih žrtev.
Prvi mejni spor med postkolonialno Indijo in moderno Kitajsko sicer sega v leto 1959, ko je tedanji indijski premier Jawaharlal Nehru obiskal Peking in izpostavil nestrinjanje glede kitajskih zemljevidov, na katerih je bila meja med državama zarisana južneje kot so jo pred tem zarisali britanski kolonisti. Tedanji kitajski premier Zhou Enlai je odgovoril, da Kitajska kolonialnih meja ne sprejema.
Prvi spopad za mejo se je nato zgodil leta 1962, ko so kitajski vojaki planili na ozemlje, ki ga je zasedala Indija. Po štirih tednih vojskovanja so se kitajske sile umaknile, a so obdržale dele severnega Kašmirja.
Strani sta se spopadli še leta 1967 in 1975, v spopadih pa je umrlo več sto vojakov na obeh straneh.
