Prva evropska sredstva za okrevanje bi morali začeti pridobivati še v času portugalskega predsedovanja Svetu EU, je napovedal finančni minister Andrej Šircelj.
V Evropski komisiji so v minulih dneh članice EU večkrat pozvali k čimprejšnji ratifikaciji pravne podlage za financiranje okrevanja in k čimprejšnji pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje, na podlagi katerih bodo države črpale sredstva iz sklada za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa v vrednosti 750 milijard evrov.
Šircelj je prepričan, da bo Slovenija vse pripravila v predpisanih rokih. "Pohiteli bomo, kolikor se da, da se ta projekt glede celotnega paketa okrevanja začne čim prej," je zatrdil v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po videokonferenci finančnih ministrov EU. Slovenija po njegovih besedah tudi ne bo čakala do zadnjega roka, ki je določen v evropskih dokumentih.
Minister je sicer kot prednostna področja izpostavil trg dela, gradnjo domov za starejše in zagotavljanje primerne kakovosti zdravstvene in socialne oskrbe teh ljudi, zagotavljanje kakovostnejših zdravstvenih storitev, okolje, nekatere infrastrukturne projekte in digitalizacijo na vseh področjih.
V povezavi z ratifikacijo pravne podlage za financiranje okrevanja, sklepa o lastnih virih, pa je minister dejal, da težko poda natančen datum, a da bodo storili vse, da se to stori čim prej. Po neuradnih informacijah se sicer ratifikacija v državnem zboru načrtuje v marcu.
Finančni ministri EU so danes na virtualnem zasedanju razpravljali o vzpostavljanju mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 672,5 milijarde evrov, ki je osrednji del sklada za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa. Uveljavitev tega mehanizma se pričakuje v drugi polovici februarja, nato naj bi članice unije v Bruselj posredovale uradne načrte za okrevanje, je v ponedeljek pojasnil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Kaj s slabimi posojili?
Druga osrednja tema današnjega zasedanja finančnih ministrov je bil načrt za spoprijemanje s slabimi posojili, saj pandemija covida-19 povečuje delež slabih posojil v bančnem sistemu, kar lahko negativno vpliva na hitrost okrevanja.
Šircelj je znova poudaril, da Slovenija v tem trenutku s tem nima težav. Je pa stanje v različnih članicah različno. Ob tem je opozoril, da se pričakuje večje težave v posameznih državah na področju likvidnosti in da so na to pozorni tudi v Sloveniji, čeprav pri likvidnosti gospodarstva v zadnjih desetih mesecih ni bilo drastičnih sprememb, še manj pri likvidnosti prebivalstva, kar kažejo tudi denarne vloge v bančnem sistemu.
