Melania Trump se je v zadnjih štirih letih osredotočila na kampanjo za pomoč otrokom predvsem z nasvetom, naj bodo najboljši, kar so lahko. To sporočilo je pred odhodom iz Bele hiše na Florido poslala tudi vsem odraslim Američanom, ki naj se po njenih besedah osredotočijo na to, kar jih združuje, in ne na to, kar jih deli.
V ponedeljek objavljeni video je prvi javni nastop Melanie Trump po 31. decembru. Od takrat je pakirala in pripravljala svojo knjigo, ki pa ne bo knjiga spominov z besedilom, ampak knjiga fotografij iz Bele hiše. V videu je izrazila hvaležnost in dejala, da ji je bilo v največjo čast, da je lahko služila kot prva dama ZDA.
V videu govori še o drugih zadevah, od vojske do pandemije covida-19 in odvisnosti Američanov od opioidov. Nasilje je omenila, ker so Trumpovi privrženci 6. januarja napadli poslopje zveznega kongresa v poskusu vplivanja na spremembo izida predsedniških volitev.
Požvižgata se na tradicijo
Tradicija je, da odhajajoča prva dama ZDA v Belo hišo na ogled povabi prihajajočo prvo damo, vendar pa Melania tako kot njen mož Donald Trump še vedno kuha zamero zaradi njegovega poraza na predsedniških volitvah in ga ne priznava. O volilnih prevarah sicer ne govori, vendar pa tako kot nekateri Trumpovi privrženci novoizvoljenemu predsedniku Josephu Bidnu in soprogi še vedno ni čestitala za volilno zmago. Povsem drugače je bilo po volitvah leta 2016, ko je Michelle Obama razkazala Belo hišo Melanii Trump.
Trump odhaja iz Bele hiše z rekordno nizko javno podporo njegovemu delu, ki ga po zadnji anketi Gallupovega inštituta odobrava le 34 odstotkov Američanov. Melania je nekoliko bolj popularna s 47-odstotno podporo, vendar je tudi ta rekordno nizka. Hillary Clinton se je leta 2001 poslovila od Bele hiše s 56-odstotno podporo, Laura Bush s 67-odstotno, Michelle Obama pa z 69-odstotno podporo.
Domovino omenjala le, ko je govorila o slabostih komunističnega sistema
Melania Trump je naturalizirana Američanka, rojena v Sloveniji, vendar pa je svojo prvo domovino zadnja štiri leta omenjala le, ko je govorila o slabostih komunističnega sistema. Slovenske voditelje je srečevala le ob priložnostih, kot so bili uradni sprejemi predsednika ZDA ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN in med Trumpovimi obiski Evrope.
Slovenskim medijem je ob poplavi prošenj za intervjuje ali izjave preko posrednikov sporočila, naj jo pustijo pri miru, ker noče biti znana kot priseljenka ampak ameriška prva dama. Ameriškim Slovencem ni pripravila nobenega sprejema, niti jih ni omenila, čeprav so bili ponosni nanjo in so številni volili Trumpa prav zaradi nje.
