Vrednost bitcoina je v zadnjih tednih močno narasla in je že 16. decembra presegla magično mejo 20.000 dolarjev.
Bitcoin je na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov (blockchain) osnovana kriptovaluta, ki jo je leta 2008 izumila oseba ali skupina oseb pod psevdonimom Satoshi Nakamoto. Njegova ali njihova prava identiteta še danes ostaja neznana. Na trgu so jo ponudili leta 2009, takrat je bil bitcoin vreden le nekaj dolarskih centov.
Od začetka leta se je valuta podražila še za 2000 dolarjev oziroma sedem odstotkov.
Tako kot ostale kriptovalute bitcoin ni reguliran, kar pomeni, da nad njim ne bdi nobena centralna banka, niti ni podprt s strani katere od držav. Kot ostale kriptovalute se bitcoin uporablja kot plačilno sredstvo za dobrine in storitve, da se ga zamenjati tudi za druge valute.
Konec leta 2017 je cena bitcoina, pa tudi številnih drugih kriptovalut, dosegla rekordno vrednost. Bitcoin je bil takrat vreden več kot 20.000 dolarjev, a je nato v manj kot mesecu dni padel pod 10.000 dolarjev. Marca letos je tudi na kriptovalute vplival izbruh globalne pandemije covida-19, ko se je bitcoin spustil pod 4000 dolarjev. Od takrat pa se postopoma, a vztrajno ponovno krepi.
Krepi se sicer tudi vrednost ostalih kriptovalut, ki jim gre po ocenah strokovnjakov na roko tudi negotovost na globalnih finančnih trgih, ko se je vse več tradicionalnih investitorjev pripravljenih spogledovati s kriptovalutami.
Zagovorniki kriptovalut jih namreč vidijo kot varno zavetje, podobno kot zlato, kamor vlagatelji usmerjajo sredstva v času gospodarskih turbulenc. Zaradi fiskalnih in monetarnih ukrepov, ki jih vlade sprejemajo v času boja proti covidu-19, so trenutno manj privlačna vlaganja v klasične valute, kot je denimo dolar.
Prav tako so zanimanje za kriptovalute v zadnjem času izrazili nekateri vidni vlagatelji, sprejela pa so jih tudi nekatera podjetja. Plačilni sistem Paypal je tako nedavno uporabnikom omogočil plačevanje z digitalnimi valutami, upravljalec premoženja Fidelity pa je vzpostavil bitcoin sklad.
