Še pred sončnim vzhodom je v okviru lunarne misije Chang’e 5 s kitajskega otoka Hainan v Zemljino orbito poletela raketa Dolg pohod 5, ki bo na površje Zemljinega naravnega satelita odložila robotsko sondo. Ta bo z vrtalno roko izkopala približno dva kilograma lunarnega kamenja in prsti ter se z vzorci vrnila na Zemljo. Če bo šlo vse po sreči, bo sonda nazaj na kitajskem ozemlju pristala sredi decembra.
Vzorci kamnin in prsti bodo kitajskim znanstvenikom omogočili boljše razumevanje sestave in nastanka Lune. Kitajski astrofiziki namreč nimajo dostopa do mineralov, ki jih je sredi preteklega stoletja zbrala ameriška vesoljska agencija Nasa.
Uspeh misije Chang’e 5 je ključnega pomena za napredek kitajske vesoljske znanosti in prihodnjih, še bolj ambicioznih misij, poudarjajo kitajski znanstveniki. “Uspeh misije je nujen za kasnejšo vzpostavitev kitajske vesoljske postaje in napredek pri načrtovanju človeškega obiska na Luni,” je za časnik Financial Times dejal akademik z Univerze Beihang v Pekingu Yin Zhihao.
Kitajska je v zadnjem desetletju zabeležila več uspehov na področju vesoljske tehnologije in se tako približala dosežkom Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike med obdobjem hladne vojne. Kitajski inženirji in astronavti so prav tako zabeležili nekaj svetovnih rekordov, najpomembnejši med njimi je gotovo pristanek sonde na zadnji, tako imenovani “temni strani”, Lune.
Kitajska namerava sicer prihodnje leto začeti s postavljanjem lastne vesoljske postaje na površju Lune, za kar bo krvavo potrebovala vzorce s površja, ki jih bo zagotovila misija Chang'e 5. Postaja naj bi za izgradnjo potrebovala 12 poletov na Luno, končana pa naj bi bila leta 2022.
