Francoski predsednik Emmanuel Macron je prijel za slušalko in poklical čez Lužo. Tam so se mu oglasili v uredništvu ameriškega medija The New York Times – Macron je bil kritičen do njihovega pokrivanja francoske obravnave islamskega ekstremizma v luči terorističnih napadov na njihovih tleh.
Macron je navrgel, da je Francija pred petimi leti, ko so v Parizu udarili pripadniki Islamske države, uživala podporo vseh narodov. Zdaj pa, se je pridušal, številni mediji iz taistih držav, ki naj bi imele enake vrednote, kot jih ima Francija, skušajo upravičiti nasilje islamskih skrajnežev, češ da problematika izvira dejstva, da je Francija rasistična in islamofobna. Kar po njegovem mnenju pomeni, da so bile omenjene skupne vrednote izgubljene.
Sekularna za vse
Tujim medijem je očital tudi, da ne razumejo sekularizma, enega od stebrov francoske politike in družbe.
Nekaj podobnega je povedal v intervjuju za francosko publikacijo La Grand Continent. V njem je dejal, da ne bo spreminjal francoske zakonodaje, četudi spoštuje druge kulture. »Boj naše generacije v Evropi bo boj za naše svoboščine,« je dejal Macron in dodal, da so se te znašle pod udarom.
Ob Macronove nazore so se tako in drugače obregnili protestniki v številnih večinsko muslimanskih državah, ob tem pa tudi številni mediji v angleškem jeziku ter celo mednarodni politični zavezniki.
Financial Times je objavil prispevek korespondenta, ki je Macronu očital, da njegova vojna proti »islamskemu separatizmu« le še bolj deli Francijo. Kolumno so pozneje umaknili, kot razlog so navedli netočnosti. Macron je v pismu, ki jim ga je poslal, zapisal, da zanika očitano mu stigmatizacijo muslimanov, a da je Francija sekularna tudi za njih, ne le za kristjane, jude, budiste in vse ostale verujoče.