Sinoči je azerbajdžanska vojska z ročnim protiletalskim orožjem sestrelila ruski helikopter, ki je patruljiral v armenskem zračnem prostoru. V napadu sta bila ubita dva ruska vojaka, tretji je bil ranjen.
Baku se je za napad Moskvi nemudoma opravičil in dejal, da je šlo za nesrečo.
Kasneje sta nasprotni strani, ki se za sporno ozemlje Gorski Karabah ponovno bojujeta že od konca septembra, podpisali premirje, pod pokroviteljstvom Rusije. Da bi se ga tokrat bolj držali, bodo skrbele skupne patrulje ruskih in turških vojakov na spornem območju, ki bodo tam ostale najmanj pet let, poročajo ruski mediji.
Podpis premirja prihaja sicer po veliki vojaški pridobitvi azerbajdžanskih sil, ki so zasedle drugo največje mesto v Karabahu Shushi, s čimer so prekinile povezavo med separatistično regijo in Armenijo in prišle skoraj do praga prestolnice separatistične regije Stepanakert.
Po podpisu premirja so v armenski prestolnici Erevan izbruhnili protesti, Azerbajdžanske oblasti pa so že pred časom napovedale, da se ne bodo ustavile, dokler v celoti ne prevzamejo nadzora nad separatistično regijo.
Armenija in Azerbajdžan sta v konfliktu zaradi spornega ozemlja že od razpada Sovjetske zveze v začetku devetdesetih let preteklega stoletja. Po krvavi vojni sta strani leta 1994 pod pokroviteljstvom Rusije podpisali premirje, a je na območju vseeno prihajalo do sporadičnih spopadov. Najhuje je bilo leta 2016, ko je v štiri dni trajajočih spopadih umrlo več sto vojakov na obeh straneh. Strasti so se znova razvnele letošnjega julija, konec septembra pa je izbruhnila nova vojna, v kateri ima očitno premoč Azerbajdžan.
