V Pjongjangu so ob 75. obletnici vladavine Delavske stranke konec tedna izvedli veliko vojaško parado. Slovesnost je dodatno začinil vrhovni voditelj, ki je sicer s ponosom zrl na težko oborožitev, s katero so paradirali po prestolnici, nato pa v govoru zašel v samorefleksijo in točil tudi solze neuspeha. Spodletelo mu je po lastnih besedah predvsem v tem, da bi uspešno rešil težave, s katerimi se ljudstvo srečuje v vsakdanjem življenju.
»Naše ljudstvo mi je zaupalo do neba in do globin morja, a mi tega zaupanja ni uspelo vedno zadovoljivo upravičiti. Za to mi je resnično žal,« je povedal Kim, ki se je z besedami nato naslonil na očeta in dedka, oba nekdanja severnokorejska diktatorja. »Čeprav mi je bila zahvaljujoč predanosti celotnega ljudstva zaupana pomembna odgovornost vodenja te države ob spoštovanju poslanstva velikih tovarišev Kim Il-sunga in Kim Džong-ila, moji iskreni napori niso zadostovali, da bi ljudstvo odrešil težav v vsakdanjem življenju,« je Kim razlil svojo dušo, pri čemer je sredi govora nekoliko zastal, si snel očala in si obrisal solzne oči. Analitiki so v luči tega dogodka že spregovorili o domnevnem znaku, da je zaradi težav, s katerimi se srečuje Severna Koreja, pod vse večjim pritiskom. Kot je pojasnil sam Kim, državo trenutno pestijo »tri stiske,« in sicer pandemija novega koronavirusa, sankcije in naravne katastrofe.
Skrbno pripravljen govor?
»V ozadju sporočila je mogoče prepoznati, da Kim, kar zadeva njegovo vodstvo, čuti velik pritisk. Med govorom je uporabil fraze, kot so 'hudi izzivi,' 'številne preizkušnje,' 'katastrofe, ki jim v zgodovini ni enakih.' […] To kaže, da ima velike težave z vladanjem in da zaradi skrbi, da bodo ljudje zaradi tovrstnih težav vznemirjeni oziroma se bo njihovo zaupanje zamajalo, čuti pritisk,« je za časnik The Korea Times pojasnil Hong Min s Korejskega inštituta za nacionalno združitev. Min je na podlagi diktatorjevega govora ocenil, da je Kim nad stabilnostjo svojega režima »zelo zaskrbljen.« Pri tiskovni agenciji Reuters medtem ocenjujejo, da je bil Kimov govor, skupaj s točenjem solz, doslej najbolj očiten pokazatelj, kako se v boju proti vse globljim kriznim razmeram zanaša na svoj kult osebnosti, da je torej »človek ljudstva.« Za razliko od svojega ekscentričnega očeta Kim Džong-ila naj bi se namreč želel predstaviti kot nekoliko bolj tradicionalen politik. Analitiki sicer soglašajo, da je bil njegov nastop zelo nenavaden in da je bil govor skrbno pripravljen tako, da bi bil po volji ljudstva. »Najverjetneje je utrdil svojo podobo sposobnega, karizmatičnega voditelja, ki ima tudi človeško plat,« je za Reuters pojasnila Rachel Minyoung Lee, neodvisna raziskovalka in nekdanja analitičarka za severnokorejske zadeve pri ameriški vladi.
