Na Papui Novi Gvineji je bil za predsednika avtonomne regije Bougainville izvoljen nekdanji secesijski vojaški poveljnik Ishmael Toroama. Njegova izvolitev pomeni nov korak k samostojni poti tega otočja v Tihem oceanu.
Toroama, ki se bo zdaj z vlado v Portu Moresbyju pogajal o neodvisnosti te otoške regije, je po koncu državljanske vojne postal mirovnik in pridelovalec kakava. V svoji predvolilni kampanji je poudarjal pomen vzpostavitve reda in prava na otočju in nujnost hitre odločitve v zvezi s samostojnostjo. Predlagal je časovnico do osamosvojitve, ki bi trajala največ tri leta.
Novoizvoljenemu predsedniku je že čestital papuanski premier James Marape, ki neodvisnosti Bougainvilla sicer nasprotuje, in izrazil pripravljenost na sodelovanje s Toroamo.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Bougainville je manjše otočje v Tihem oceanu, bogato z rudninami in bujnim rastjem. Po tem, ko se je Papua Nova Gvineja leta 1975 osamosvojila od Avstralije, so se na otočju začeli krepiti nemiri, ki jih je sprožila degradacija okolja in obubožanje prebivalstva. To je bilo posledica kopanja bakra in zlata Papuanskega podjetja Bougainville Copper Limited, sicer podružnice britansko-avstralskega podjeta Rio Tinto.
Nemiri so kulminirali leta 1988 v državljanski vojni med oboroženo secesionistično milico Revolucionarna vojska Bougainvilla in papuansko vojsko. Državljanska vojna se je zaključila desetletje kasneje s podpisom mirovne pogodbe, s katero je otok Bougainville in še nekaj manjpih otočkov v regiji dobilo status avtonomne province, obljubljen pa je bil tudi referendum o neodvisnosti regije. V vojni je življenje izgubilo več kot 20.000 ljudi.
Plebiscit je bil izveden konec lanskega leta, na njem pa se je kar 98 odstotkov prebivalcev otočja izreklo za samostojnost.
