Še pred nekaj meseci so se zdrastveni sistemi držav na južni polobli pripravljali na sezonsko povišanje gripoznih obolenj, ki bi lahko, poleg covida-19, preplavila bolnišnice. A k sreči epidemije gripe ni bilo.
Mnogo držav južne poloble je namesto tega to zimo zabeležilo rekordno nizke nivoje gripe, ali pa te v državi sploh ni bilo.
Zdravniki na Novi Zelandiji so za gripo začeli testirati v začetku junija. Do danes niso zabeležili niti enega primera gripe. Lansko zimo je bilo na gripo pozitivnih kar 57 odstotkov vseh odvzetih vzorcev. Zadnji pozitivni vzorec na gripo so tako zabeležili letošnjega aprila.
O podobnem trendu poročajo tudi z Avstralije. Lani so v juliju in avgustu zabeležili 131.000 primerov gripe, letos le 315. Za posledicami gripe je letos umrlo manj kot 40 Avstralcev.
Da beležijo znatno nižje število gripoznih obolenj pa poročajo tudi iz držav juga Afrike in Južne Amerike, kjer so bili režimi karantene bolj ohlapni kot denimo na Novi Zelandiji. Nivoji okužb s sezonsko gripo so tudi tam bili nižji kot lani ali pa jih celo ni bilo.
To kaže na to, da je virus gripe ne le manj smrtonosen od novega koronavirusa pač pa tudi manj nalezljiv, pravijo strokovnjaki. Ob tem okužbe dobro zamejujejo tudi cepiva, k zamejevanju pa so vplivale tudi prepovedi letov.
Karantene torej delujejo. Ne le proti covidu, pač pa še bolj proti gripi in drugim prehladnim virusom.
