Te so v zadnjem obdobju, ko je večji del Evrope v primežu novega porasta števila okuženih, nekoliko potihnile, saj postaja vse bolj jasno, da popolno zapiranje države preprosto ni vzdržno. A strategije se bodo ocenjevale šele po vojni, tej, ki pustoši po vsem svetu, pa zaenkrat še ni videti konca.
Švedska je za razliko od večine evropskih držav šole predčasno zaprla le za starejše od 16 let, mlajši dijaki in šolarji pa so morali še naprej guliti šolske klopi. Šole in univerze normalno nadaljujejo z delom tudi septembra. Prav tako je Švedska prepovedala zbiranje več kot 50 ljudi, starejšim od 70 let in tistim, ki zaradi zdravstvenih težav spadajo v rizične skupine, pa je odredila samoizolacijo. Ob tem so prebivalce pozvali, naj pazijo na omejevanje socialnih stikov in, v kolikor je to izvedljivo, delajo od doma. Ljudje so poziv večinoma tudi upoštevali, poroča britanski Guardian, kjer dodajajo, da pa so trgovine, lokali, restavracije in telovadnice ves ta čas normalno obratovali, pri čemer nošenja mask zaenkrat niso zaukazali. Po navedbah glavnega epidemiologa v državi Andersa Tegnella je bil njihov cilj podobno kot v drugih državah upočasniti širjenje virusa do te mere, da bi zdravstvene službe in ustanove zadeve še lahko obvladovale, a je hkrati vseskozi poudarjal, da se zna njihova strategija izkazati za dolgoročno bolj vzdržno.
Število smrti
Eden od kazalnikov, ki ni govoril v prid njihovi strategiji, je število umrlih zaradi covida-19. To je bilo petkrat višje kot v sosednji Danski ter kar desetkrat višje kot na Norveškem in Finskem, a še vedno nižje kot v nekaterih državah, ki so se odločile za stroge režime z omejevanjem gibanja, kot na primer Združeno kraljestvo, Španija in Italija. Razlogi za tako veliko število smrti so večplastni, več odgovorov pa bodo bržkone prinesle analize v prihodnosti, a je Tegnell prepričan, da za visoko smrtnost pri njih ni kriva strategija kot taka, temveč dejstvo, da niso uspeli preprečiti vdora virusa v domove za starejše, kjer so zabeležili večino smrti. »Tukaj je seveda šlo nekaj narobe,« je dejal za časnik France24. Po današnjih navedbah ministrice za socialne zadeve Lene Hallengren bodo od oktobra prvič po več mesecih spet dovoljeni obiski v domovih za starejše, kar je posledica trenutno zelo ugodne epidemiološke slike, ki jim jo »zavida« večina drugih držav v Evropi.
13 na intenzivni negi
In kakšna je trenutna epidemiološka slika? Na Švedskem trenutno na dan beležijo najmanj novih primerov okužbe od začetka epidemije. Sedemdnevno povprečje novookuženih se je danes ustavilo pri številu 108, tako nizko je bilo nazadnje 13. marca. Od 120.000 testov, ki so jih opravili prejšnji teden, je bilo pozitivnih 1,2 odstotka. Trenutna incidenca na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dnevih je 22,2. V Sloveniji je ta v zadnjih dneh presegla kritično število 40, zaradi česar smo pristali v družbi tako imenovanih »rdečih držav.« Španija se na primer danes ponaša z zaskrbljujočo incidenco 279, v Franciji je ta 158,5, na Češkem 118, v Belgiji 77 in v Združenem kraljestvu 59. Vse te države so spomladi uvedle tako imenovani »lockdown,« torej so ustavile večino javnega življenja. Hkrati Švedska v tem trenutku zabeleži manj dnevnih primerov okužbe od svojih sosed Norveške in Danske, na enotah za intenzivno nego pa leži »skromnih« 13 bolnikov, še poroča Guardian. V Sloveniji danes intenzivno terapijo potrebuje deset bolnikov. Tegnell je po lastnih besedah s strategijo na splošno zadovoljen. »Na koncu bomo videli, koliko se bodo rezultati bolj vzdržne strategije, ki jo lahko vzdržuješ daljše obdobje, razlikovali od strategije, v kateri nenehno zapiraš, odpiraš in znova zapiraš,« je še pojasnil za France24.
Odgovornost posameznika
Kot je pojasnil direktor švedske agencije za javno zdravje Johan Carlson, njihova strategija temelji predvsem na poudarjanju osebne odgovornosti, sporočila javnosti pa morajo biti jasna in dosledna. Največ je torej odvisno od tega, v kakšni meri državljani njihove smernice in priporočila upoštevajo sami. »Odprava prepovedi je tvegana, zato vse pozivam, naj sami prevzamejo odgovornost,« je glede znova dovoljenih obiskov v domovih za starejše dejala Hallengrenova.
