Putin je na pogovorih dejal, da ve za Lukašenkov predlog za začetek reforme ustave. "To je logično, pravočasno in primerno," je dejal ruski predsednik.
"Prepričan sem, da bo glede na vaše politične izkušnje tudi delo na tem področju organizirano na najvišji ravni in da bo to omogočilo doseganje novih meja v razvoju beloruskega političnega sistema. To pa pomeni tudi pogoje za nadaljnji razvoj," je poudaril Putin.
Tudi Lukašenko je potrdil, da načrtuje ustavne spremembe. Prvič je o tem sicer razmišljal že pred leti. V okviru sprememb bi organiziral tudi referendum. Kaj točno naj bi bile te spremembe, ni znano, je pa namignil, da bi zmanjšal predsedniška pooblastila glede imenovanju sodnikov.
Putin se je še zavzel, da Belorusi sami rešijo politično krizo, v kateri se je država znašla po avgustovskih predsedniških volitvah, na katerih je znova slavil dosedanji predsednik. "Naše stališče je, da morajo Belorusi prek dialoga ter brez namigov in pritiskov od zunaj sami razrešiti to situacijo in priti do skupne rešitve," je povedal.
Ob tem je napovedal, da bo Moskva Minsku posodila 1,5 milijarde ameriških dolarjev. Zavzel se je za obnovitev trgovine med državama, ki je upadla zaradi pandemije covida-19.
Lukašenko, ki je prvič po ponovni izvolitvi zapustil domovino, je ob tem izpostavil, da mora njegova država še naprej tesno sodelovati z Rusijo, predvsem na gospodarskem področju. "Gospodarstvo je temelj vsega," je dejal. "Zadnji dogodki so pokazali, da moramo ostati blizu našemu starejšemu bratu na vseh področjih, vključno z gospodarstvom," je dejal na srečanju s Putinom.
Ruskemu kolegu je dogajanje v Belorusiji, ki jo že več kot en mesec pretresajo množični protesti proti Lukašenku, podrobno predstavil. Pojasnil je, da protestniki zaenkrat še niso prestopili skrajne meje.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po srečanju povedal, da sta voditelja govorila skoraj štiri ure. Pogovor je bil po njegovih besedah konstruktiven, dolg in vsebinski.
