Kdo bo črpal nafto?

Grčija z obsežnimi vojaškimi vajami, a Erdogan ne bo popuščal

B.K./STA
26. 8. 2020, 12.52
Posodobljeno: 26. 8. 2020, 13.30
Deli članek:

Grčija danes s Francijo, Italijo in Ciprom začenja tridnevne vojaške vaje v vzhodnem Sredozemlju, je sporočilo grško obrambno ministrstvo. Gre za območje, ki je v središču naraščajočega grško-turškega spora zaradi zalog nafte in zemeljskega plina.

Reuters
Grška in francoska ladja v vzhodnem Sredozemlju.

Vaje bodo potekale južno od grškega otoka Kreta in od Cipra, in sicer v okviru štiristranske pobude sodelovanja. Obsegale bodo kopenske in letalske operacije ter iskanje in reševanje. Grško obrambno ministrstvo je še sporočilo, da so "napetosti in nestabilnost v vzhodnem Sredozemlju povečale spore glede vprašanj v zvezi s pomorskim prostorom (omejitve, migracije, tokovi)".

Vaje se bodo začele dan po tistem, ko je prišlo do dodatnega zaostrovanja napetosti med Grčijo in Turčijo, ker sta obe izvedli ločene vojaške vaje na istem območju južno od Krete. Zunanji minister Nemčije, ki predseduje EU, Heiko Maas je v torek obiskal Atene in Ankaro, da bi skušal zgladiti spor in državi vzpodbudil k dialogu.

Odkritja pomembnih zalog nafte in zemeljskega plina v vodah okoli Krete in Cipra v zadnjih letih so obnovila staro rivalstvo med Grčijo in Turčijo, ki sta v sporu glede razmejitve na morju.

Erdogan: Vzeli bomo, ka je naše

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem opozoril, da Turčija v vzhodnem Sredozemlju ne bo popuščala. Grčijo pa je posvaril pred napakami, ki bi lahko vodile do njenega uničenja.

"V Sredozemskem, Egejskem in Črnem morju bo Turčija vzela, kar je upravičeno njeno," je dejal Erdogan. "Zato smo odločeni storiti vse, kar je potrebno na političnem, gospodarskem in vojaškem področju," je dodal v nagovoru v vzhodni provinci Mus ob obletnici bitke pri Malazgirtu leta 1071.

"Ne želimo tujega ozemlja, a ne bomo popuščali glede tistega, kar je naše," je poudaril v televizijskem nagovoru. "Pozivamo sogovornike, naj se vzdržijo vseh napak, ki bi odprle pot do njihovega uničenja," je dejal v posrednem opozorilu Grčiji, turški zaveznici v Natu.

"Če rečemo, da bomo nekaj naredili, bomo to tudi storili in plačali ceno," je dodal. "Tisti, ki se želijo Turčiji zoperstaviti in so za to pripravljeni plačati ceno, naj to storijo. Sicer naj se nam umaknejo s poti."

Zadnji spor med Atenami in Ankaro je izbruhnil julija, potem ko je Turčija napovedala začetek iskanja nafte in plina v Sredozemskem morju, na območju okoli 180 kilometrov od grškega otoka Kastelorizo. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni.

Potem ko je prve raziskave julija prekinila, je Turčija 10. avgusta tja znova napotila svojo ladjo Oruc Reis za raziskovanje morskega dna v spremstvu vojaških ladij, Grčija pa je na območje poslala okrepitve vojaške mornarice. Potem ko je nekaj dni kasneje v ne povsem jasnih okoliščinah turška ladja trčila z grško, so o tem razpravljali tudi zunanji ministri EU. Zaradi spora je svojo vojaško prisotnost v vzhodnem Sredozemlju začasno okrepila tudi Francija.