Grenlandski ledeniki so se znašli na prelomni točki, ko snežne padavine, ki vsako leto obnavljajo ledeno ploskev, ne morejo več dohajati izgube ledu, ki se z ledenikov steka v ocean, so sporočili z ameriške Univerze v Ohiu, kjer deluje več avtorjev ta mesec objavljene študije o Grenlandiji.
Kot so ponovili, imajo podnebne spremembe uničujoč učinek na svetovne ledenike, pri čemer led, ki se tali, ogroža na milijone prebivalcev po svetu.
Ozemlje Grenlandije, otoka, ki meri dva milijona kvadratnih kilometrov oz. štiri Francije, led prekriva v 85 odstotkih. Študija kaže, da je Grenlandija v zadnjih desetletjih izgubila ogromno ledu.
V osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja je tamkajšnji ledeni pokrov izgubil okoli 450 milijard ton ledu letno, kar je uspel nadoknaditi na novo zapadli sneg, v tem stoletju pa se je taljenje ledu pospešilo na 500 milijard ton letno, čemur snežne padavine ne morejo slediti.
"Grenlandska ledena ploskev se v 21. stoletju pospešeno zmanjšuje, zaradi česar je Grenlandija največji posamični povzročitelj dvigovanja gladine morja," je mogoče brati v študiji.
Poleg tega izguba ledu ogroža permafrost (trajno zmrznjena tla). Ta ob odmrzovanju sprošča močne toplogredne pline v ozračje in lovi toploto. Led, ki se tali, tako ni več le le simptom globalnega segrevanja, temveč postaja njegovo gonilo, opozarjajo znanstveniki.
