Turška ladja Yavuz je začela vrtati v dno Sredozemskega morja ob obali Cipra. Yavuz išče morebitna nahajališča nafte, za katera si Turčija obeta, da jih bo lahko izkoriščala za proizvodnjo tega energenta.
Anakara, ki je iskanje nahajališč energentov v Sredozemskem morju prekinila pred nekaj meseci, je ladje na delo znova poslala prejšnji teden, potem ko so propadla pogjanja z Grčijo. Atene so namreč, mimo pogovorov z Ankaro, z Egiptom sklenile dogovor o razdelitvi tega dela Sredozemlja. Ankara je podoben dogovor že pred tem sklenila z mednarodno priznano vlado v Libiji.
Prejšnji teden je tako v sredozemske vode znova zaplula raziskovalna ladja Oruc Reis, ki išče nahajališča energentov v bližni grškega otoka Kastellorizo, zdaj pa je Ankara na delo ob obalo Cipra poslala še 230 metrov dolgo Yavuz, ki jo spremlja turško vojno ladjevje.
Grške oblasti so v odgovor na izplutje Oruc Reis pretekli teden na območje napotili vojno mornarico in vojno letalstvo, vojsko pa postavili v stanje pripravljenosti. Na območju naj bi prisotnost bojnih plovil povečala tudi Francija.
Vzhodno Sredozemlje je v zadnjih letih postala točka spora, predvsem zaradi večjih potencialnih nahajališč energentov. V spor so poleg Grčije, Cipra in Turčije vpete še Izrael in Egipt, a največ hude krvi je vsekakor med Atenami in Ankaro, ki sta si v laseh že vse odkar je turška vojska leta 1974 preprečila državni udar in posledično združitev Cipra pod hegemonijo Grčije. Ankara, ki zaseda severno tretjino otoka, odtlej ne priznava mednarodno priznane Republike Ciper, ne priznava pa niti, da se grške teritorialne vode začnejo tik ob otoku Kastellorizo, ki je najbolj oddaljen grški otok na tem območju. Turške oblasti vztrajajo pri tem, da je potrebno celinski pas posamezne države meriti s celine in ne z otokov.
