Ta konec tedna je bilo na Hrvaškem prvič več kot pol milijona turistov, od tega 430.000 tujcev. Ti podatki so odlična novica za turistične delavce, ki še vedno verjamejo, da je to sezono mogoče rešiti, a pod pogojem, da se čim prej uvedejo strožji ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja okužb z novim koronavirusom.
Veljko Ostojić, direktor hrvaške turistične zveze, meni, da bi morali pristojni sprejemati pogumnejše odločitve, ko gre za zbiranja več kot 100 ljudi in delo nočnih klubov. Poudaril je tudi, da pri odpiranju meja niso težava turisti, saj še ni primera, da bi se pri njih okužil eden od njih. »Težava so naši nedisciplinirani državljani, ki so potovali na epidemiološko problematična območja, ob povratku pa ni bilo ustreznega nadzora, pa tudi poroke in nočni klubi, ki so se izkazali za enega od razlogov, da se je hrvaška epidemiološka slika poslabšala,« je za Jutarnji list povedal Ostojić. Po njegovem mnenju Hrvaška zaradi nočnih klubov in porok ne bi smela ogrožati sektorja, ki predstavlja 20 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Prepričan je tudi, da ima Hrvaška predpogoje, da glede na število tujih gostov postane relativna turistična zmagovalka Sredozemlja, a le, če bo vladajoča garnitura ukrepala odločneje in hitreje, da obdrži status epidemiološko varne države.
Nevarne špekulacije
Druga težava je podoba Hrvaške v tujih medijih. Nemški mediji že več dni podrobno poročajo o naraščanju števila novookuženih ljudi na Hrvaškem in Balkan razglašajo za nevarno žarišče Evrope. Tovrstno pisanje je botrovalo številnim odpovedim rezervacij.
Nevarnosti špekulacij v medijih se zaveda tudi hrvaški minister za turizem Gari Cappelli, zato je pozval k širjenju pozitivnih informacij. Prihodnji teden zato na Hrvaško prihajajo medijske ekipe iz Nemčije, da bodo lahko videle, kako deluje hrvaški turizem v času koronavirusa.
Kar se tiče primerjave letošnje in lanske sezone, je turističnega prometa letos za 54 odstotkov lanskega. Takšni so podatki Cappellija, s katerimi pa se vsi ne strinjajo. Kot poroča Jutarnji list, bi 50 odstotkov morda lahko veljalo le za severni Jadran – v srednji in južni Dalmaciji naj bi bila zasedenost manjša od 30 odstotkov.
Ukrepi matičnih držav
Še eden od razlogov za odpovedi rezervacij je skrb turistov, ki ne vedo, kakšne omejitve bodo uvajale njihove države. Bolj kot epidemiološko stanje na Hrvaškem jih torej skrbi, da bi morali ob povratku domov v obvezno karanteno. Dogaja se tudi, da gostje zaradi tovrstnih skrbi predčasno prekinjajo svoj dopust.
