Skupščina, odločevalski organ Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se je v ponedeljek virtualno sestala na 73. redni seji. Ta se bo zaključila danes. Medtem ko so se predstavniki držav na eni strani pogovarjali o načinu, kako zagotoviti pravičen dostop do cepiva proti covidu-19 za vse države, so se Združene države Amerike znova postavile v ostro opozocijo tej mednarodni organizaciji.
Velika finančna pomoč in cepiva brez patentov
Kitajski predsednik Xi Jinping, ki je bil le eden izmed svetovnih voditeljev, ki so nagovorili delegate, je v video govoru obljubil, da bo Kitajska za preprečevanje širjenja virusa namenila kar 2 milijardi ameriških dolarjev finančne pomoči v naslednjih dveh letih. Poleg tega je zagotovil, da bo morebitno cepivo proti novemu koronavirusu, ki bi ga razvili kitajski znanstveniki, obravnavano kot "globalno javno dobro" in bo univerzalno dostopno vsem, tudi najrevnejšim državam. "Cepivo proti covid-19, ki bo razvito in uporabljeno na Kitajskem, bo postalo globalno javno dobro. To bo kitajski doprinos svetu in zagotovilo za to, da bo zdravilo dostopno tudi državam v razvoju," je dejal Xi.
Xijeva zaveza, da bo kitajsko cepivo splošno in univerzalno dostopno, za države v razvoju pomeni velikansko obljubo. Pojavlja se namreč vse večja zaskrbljenost, da bodo države na prvo mesto postavile nacionalne interese in ne globalnih. Da je temu lahko tako, se je izkazalo že v prvih dneh globalne epidemije, ko so mnoge države globalnega zahoda ena drugi dobesedno kradle pošiljke zaščitne opreme. Besede kitajskega predsednika so bile ponovljene tudi v predlogu Evropske unije. Ta poudarja nujnost tega, da dobijo vse države "neoviran in pravočasen dostop" do cepiv, zdravil, diagnostične tehnologije in drugih zdravstvenih tehnologij, potrebnih za boj proti pandemiji.
Po svetu je trenutno aktivnih več deset projektov razvoja cepiva. Od tega jih je na Kitajskem pet že v fazi preizkušanja cepiva na ljudeh.
ZDA vztrajajo pri svojih partikularizmih
A zaveza k dostopnemu cepivu in zdravilom morda ne bo del danes sprejete in podpisane resolucije WHO. Združene države Amerike se namreč pripravljajo na to, da se bodo javno distancirale od zapisa, da bi bile revne države izvzete iz patentnih zahtev, zato da bi lahko sploh prišle do dovoljšnje količine zdravil. Ambasadorji več afriških držav v Ženevi so dejali, da so v zvezi s tem nanje že pritiskali ameriški diplomati.
Ob tem je na WHO znova pritisnil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Ta je najprej zavrnil povabilo za govor pred svetovnimi delegati, sinoči pa je direktorju WHO Tedrosu Adhanomu Ghebreyesusu poslal pismo, v katerem je zagrozil z ameriškim izstopom iz te mednarodne organizacije. Po trumpovem mnenju organizacija ne opravlja svojega dela, vodstvo organizacije pa je obtožil tudi, da se podreja interesom Kitajske. "Če se WHO ne zaveže k večjim spremembam v naslednjih 30 dneh, bom začasno zamrznitev financiranja Svetovne zdravstvene organizacije spremenil v trajno in ponovno premislil naše članstvo v organizaciji," je zapisal Trump.
Tedros je v odgovor na to dejal, da bo WHO sprožila neodvisen pregled svojega odziva na pandemijo. "Takoj ko bo mogoče bom sprožil neodvisen pregled pridobljenih izkušenj in naučenih lekcij ter podal priporočila za izboljšanje nacionalne in svetovne pripravljenosti na pandemijo," je povedal Tedros.
Bela hiša z novo teorijo zarote nad Peking
Washington sicer za smrtonosno pandemijo vse bolj krivi Kitajsko. Potem ko so najvišji funkcionarji predsednikove administracije z državnim sekretarjem Mikom Pompeom in Trumpom na čelu virus sars-cov-2 nekaj časa v javnosti imenovali kar "kitajski" ali "wuhanski" virus, kasneje pa vztrajno ponavljali teorije zarote, denimo da je bil virus narejen v kitajskem laboratoriju, je zdaj Trumpov svetovalec za trgovino Peter Navarro dejal, da so Kitajske oblasti namerno razpošiljale okužene bolnike po svetu, da bi okužili ves svet. "Kitajci so pod zaščito WHO dva meseca skrivali virus pred svetom in nato na stotisoče Kitajcev poslali v Milano, New York in po svetu, da bi virus razsejali."
Kitajska je sicer svet o nenavadni obliki pljučnice opozorila 3. januarja letos. 8. januarja so kitajski znanstveniki za povzročitelja bolezni identificirali novo vrsto koronavirusa, 9. januarja so mednarodni javnosti poslali informacije o novem patogenu, 10. januarja pa so razvili ustrezne teste za preverjanje okužbe in jih delili z WHO. 20. januarja so prvi potrjeni primer okužbe zaznali tudi v ZDA, ameriški predsednik Trump pa je smernice za obvladovanje virusa izdal 16. marca.
Gantar: Slovenija ceni prizadevanja WHO
Slovenski minister za zdravje Tomaž Gantar je medtem v svojem nastopu na zasedanju skupščine izpostavil, da Slovenija ceni prizadevanja WHO pri koordinaciji odziva na pandemijo. Podpira pa tudi revizijo odziva, ki bo prispevala k boljši pripravljenosti v prihodnje, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Tudi Gantar je v nastopu izpostavil, da je za učinkovit odgovor na pandemije, kot je ta covida-19, nujna zagotovitev dostopa do novih cepiv, zdravil, diagnostik in zdravljenj v duhu globalne solidarnosti.
"Prepričani smo, da je pandemija covida-19 velik preizkus za naše zdravstvene sisteme in družbe," je dejal. Odgovor na pandemijo v Sloveniji pa je po njegovih besedah pokazal, da ima država močan javni zdravstveni sistem z dobro usklajeno primarno zdravstveno oskrbo in programom za nujni odziv.
