Lagardova je povedala, da se je evrsko območje znašlo v primežu padca gospodarske dejavnosti, katerega obseg in hitrost sta brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni. Razpoloženje podjetij in potrošnikov je strmoglavilo, gospodarska dejavnost se je močno zmanjšala, razmere na trgu dela pa temeljito poslabšale, je strnila. Hudo prizadeta sta tako predelovalni kot storitveni sektor.
Ker je prihodnji razvoj še negotov, so tudi napovedi strokovnjakov ECB v širokem razponu. BDP območja skupne evropske valute bi se tako lahko letos skrčil v intervalu od pet do 12 odstotkov, odvisno od trajanja omejitvenih ukrepov in njihovih negativnih učinkov na gospodarstvo ter uspeha fiskalnih in drugih politik za odpravo posledic zdravstvene krize za podjetja in prebivalstvo.
Ob postopni odpravi omejitvenih ukrepov v ECB, kjer bodo sicer novo celovito napoved za BDP in inflacijo predstavili junija, pričakujejo okrevanje gospodarske dejavnosti, a sta njegova hitrost in obseg še zelo negotova.
V tej luči je Lagardova vnovič pozvala članice evrskega območja in EU k ambicioznemu in usklajenemu javnofinančnemu odzivu, ki je po prepričanju sveta ECB ključen za uspešen spopad z recesijo. Pozdravila je do zdaj potrjene ukrepe v vrednosti okoli 540 milijard evrov, a svet ECB poziva k dodatnim "odločnim in pravočasnim" ukrepom za podporo okrevanju. V tej luči pozdravlja strinjanje glede vzpostavitve posebnega sklada za okrevanje.