Najbolj so ogrožena delovna mesta šivilj, ki delajo oblačila za verige, kot sta denimo C&A ali H&M. "Delavci so v pretežni meri še dobili marčne dohodke, a mislim, da nas že aprila čaka popoln kaos," je povedala pravna svetovalka HRW Aruna Kashyap. Številna podjetja so namreč odpovedala že izdelana oblačila, kar za delavce v Kambodži, Mjanmaru in Bangladešu pomeni, da bodo ostali brez plač. Kot je še povedala Kashyapova, podjetja izkoriščajo nepoštene prakse pri nakupu blaga, da bi se na ta način zavarovala pred izgubami, na koncu pa breme nosijo delavci v Aziji.
Samo v Kambodži je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za delo stroje ustavilo 110 podjetij, ki šivajo oblačila, zaposlujejo pa skoraj 100.000 ljudi. V Bangladešu so po podatkih organizacije Femnet, ki se bori za pravice žensk, zaprli več kot 1000 podjetij. Femnet pa pri tem opozarja na več stotisoč žensk, ki delo kot prekarke običajno opravljajo v sosednji indijski zvezni deželi Tamil Nadu. Te so delo in zaslužek prejemale na dnevni bazi, zdaj pa so tako rekoč čez noč ostale brez sredstev za hrano in druge osnovne potrebščine. Pri tem ne gre spregledati nejasnosti v zvezi s končanjem krize.
"Višja sila"
Nemška tiskovna agencija dpa se je dokopala do pisma nemškega podjetja C&A, ki je 23. marca pri partnerju v Kambodži storniralo vsa naročila do konca junija. Kot trdijo, gre pri pandemiji koronavirusa za višjo silo in v takem primeru je upravičeno, da se naročnik ne čuti vezanega izpolniti pogodbenih obveznosti.
V organizaciji za človekove pravice ECCHR pa odgovarjajo, da se podjetja ne morejo sklicevati na višjo silo, če se znajdejo v gospodarsko težkem položaju in ne morejo izvršiti svojega dela posla. Miriam Saage-Maass iz ECCHR je poudarila, da bi moralo podjetje za uveljavljanje primera višje sile dokazati, da je bila težava, ki se je pojavila, nepredvidljiva, a meni, da so se tveganja pandemije zavedala.
Pri C&A so pojasnili, da je šlo pri omenjenem pismu za "prvi neposredni ukrep", a da se trudijo s svojimi partnerji najti "individualne rešitve" in nameravajo sprejeti vse že izdelano blago, kolikor "ga podjetje komercialno lahko sprejme".
Ker so naročniki odstopili od svojih naročil, a je v Yangonu v Mjanmarju nedavno delo v šivalnici izgubilo skoraj 700 delavcev, ki so izdelovali oblačila za podjetji H&M in Next.
