Zakon je bil sprejet kljub protestom duhovnikov in vernikov Srbske pravoslavne cerkve in incidentu v parlamentu, s katerim je opozicijska prosrbska Demokratska fronta skušala preprečiti glasovanje.
Poslanci te stranke so skušali delo parlamenta po maratonski burni razpravi minulo noč prekiniti z uporabo dimnih bomb v plenarni dvorani, uničevanjem inventarja, žaljivkami in grožnjami, potem ko je parlament zavrnil njihove amandmaje. Posredovale so varnostne sile, ki so poslance odstranile iz dvorane. 22 ljudi so aretirali, med njimi 18 poslancev Demokratske fronte (DF), poročajo tuje tiskovne agencije.
Po krajši prekinitvi je 81-članski parlament davi okoli 2.30 s 45 glasovi za sprejel novi zakon v predlagani obliki. Aretiranih poslancev DF ni bilo na glasovanju.
Zakon o svobodi veroizpovedi in pravnem statusu verskih skupnosti, ki je v zadnjih dneh razburil črnogorsko javnost, med drugim predvideva, da morajo verske skupnosti dokazati lastništvo nad zgradbami izpred leta 1918, ko se je Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če tega ne bodo mogle dokazati, bo lastništvo nad njihovimi objekti prevzela država.
Srbska pravoslavna cerkev, ki ima v Črni gori okoli 700 objektov, trdi, da ji bo nova zakonodaja odvzela lastništvo nad verskimi objekti v tej državi. Vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) te očitke zavrača in zatrjuje, da želi zgolj urediti lastninsko stanje in finančne zadeve različnih verskih skupnosti.
Številni verniki in duhovniki SPC so se v minulih dneh odpravili na ulice in nasprotovali sprejetju zakona, v četrtek pa so na mostu blizu parlamenta v Podgorici duhovniki darovali mašo. Shodi so potekali pod strogim nadzorom policije, ki je v četrtek zaprla več cest in jim onemogočila dostop do zgradbe parlamenta.
Premier Duško Marković je danes obsodil incident v parlamentu, a ocenil, da sprejetje zakona ne bo zaostrilo razmer v državi.
Na območju Črne gore delujeta dve pravoslavni cerkvi. SPC s skupno 12 milijoni vernikov je večja in po kanonskem pravu priznana in avtokefalna, torej neodvisna od patriarha v Carigradu. Črnogorska pravoslavna cerkev (CPC) je od leta 1993 registrirana kot nevladna organizacija, saj je ne priznava niti ena kanonska cerkev in ni avtokefalna, ima pa podporo Kijevske patriarhije.
