Politične stranke so po večtedenskih protestih v državi namreč dosegle dogovor o ustavnih spremembah. Predvideno je, da bodo volivci na aprilskem referendumu najprej odločali, ali želijo novo ustavo in kdo naj pripravi besedilo. Za sestavo ustavodajnega organa, ki bo pripravil besedilo, so predlagali tri modele. Po enem bi ustavodajni organ v celoti sestavljali izvoljeni predstavniki, po drugem politično imenovani predstavniki, po tretjem pa enak delež obojih.
V primeru, da bodo morali organizirati volitve za sestavo ustavodajnega organa, naj bi te potekale oktobra 2020 vzporedno z regionalnimi in občinskimi volitvam. Besedilo nove ustave naj bi nato potrjevali na novem referendumu. Kdaj naj bi bil, ne poročajo.
"Želim si mirno in konstruktivno pot iz krize. Prvič bomo imeli stoodstotno demokratično ustavo," je napovedal predsednik čilskega senata Jaime Quintana.
"Ta ukrep je prvi korak, a je zgodovinski in temeljni korak za vzpostavitev novega družbenega pakta, v katerem bodo imeli državljani vodilno vlogo," je dejal čilski notranji minister Gonzalo Blumel.
Ustava iz časa Pinocheta
Sedanja čilska ustava, ki je v veljavi od leta 1980, je bila napisana še v času diktature Augusta Pinocheta in so jo kasneje večkrat spremenili. V nedavni javnomnenjski raziskavi se je 78 odstotkov Čilencev izreklo za novo ustavo. Sedanja ustava ne predvideva odgovornosti države za izobraževanje in zdravstvo, kar je ena od zahtev protestnikov.
Čile so pred skoraj mesecem dni zajeli nasilni protesti, ki so zahtevali najmanj 20 smrtnih žrtev in več kot tisoč ranjenih.
Proteste so v četrtek pripravili tudi v Santiagu, ki so minili mirno, medtem ko je v mestu Valparaiso prišlo do izgredov med protestniki in policijo, ki je uporabila solzivec.
Protesti v državi so se začeli 18. oktobra ob napovedi povečanja cen vozovnic za podzemno železnico. Predsednik Sebastian Pinera je, da bi pomiril razmere, kasneje to razveljavil in tudi napovedal vrsto ukrepov, kot so povečanje minimalne plače in pokojnin ter višje davke za bogate. Ti ukrepi protestov niso zajezili in Pinera je nato na koncu pristal tudi v reformo ustave.
