Sankcije
Zunanji ministri EU so v ponedeljek v Bruslju sprejeli pravni okvir za sankcije proti posameznikom in podjetjem v Turčiji, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in plina v ciprskem morju. Za zdaj sicer še niso kaznovali nobenega posameznika ali podjetja, je pa to že drugi niz ukrepov proti Turčiji zaradi izkoriščanja nafte in plina v ciprskem morju.
"Vnovič razmislite o svojem stališču glede Turčije, ki ima v zaporih tako veliko pripadnikov IS, tiste na sirski strani pa pod nadzorom," je dodal turški predsednik, ki danes potuje v ZDA.
Danska policija je na letališču v Københavnu včeraj popoldne aretirala 28-letnega Ahmada Salema el-Haja, danskega državljana palestinskih korenin, ki se je pridružil islamski državi, zaradi česar je v Turčiji preživljal štiriletno zaporno kazen.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je zahodne države okrcal, da nočejo sprejemati svojih državljanov, ki so se pridružili džihadistom v Siriji in Iraku, je tako uresničil svoje napovedi in v države izvora začel pošiljati zaprte džihadiste. Hkrati je danes zagrozil EU, da bo Turčija v evropske države deportirala še več borcev IS, če bo povezava uvedla sankcije proti Ankari zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju. EU je obenem sporočil, da lahko Turčija kadarkoli konča pogajanja za članstvo.
"Mogoče ta svarila podcenjujete. Vrata se bodo odprla. Pripadnike IS smo začeli pošiljati in jih bomo še pošiljali," je zagrozil Erdogan in dodal: "Tedaj se boste morali znajti sami."
Američan je moral peš nazaj
Turčija je za zdaj deportirala državljana Danske in ZDA, deportacijo svojega državljana pa je potrdila tudi Nemčija. Napovedala je še deportacijo več državljanov drugih evropskih držav, in sicer sedmih Nemcev, ki naj bi jih deportirali v četrtek, ter 11 Francozov, dveh Ircev in še najmanj dveh Nemcev. Izgnani ameriški državljan je sicer obtičal na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Turčijo, saj mu Grčija ni dovolila vstopa in ga je peš poslala nazaj v Turčijo, ki pa mu ni več odprla vrat.
Erdogan je v zvezi z Američanom danes dejal, da "nas to, ali je obtičal ali ne, nič kaj več ne zanima". "Še naprej jih bomo pošiljali. Ali jih bodo njihove domovine sprejele ali ne, to nas sploh ne zanima," je dodal. Ocenil je, da je turško vračanje pripadnikov IS izzvalo paniko v njihovih državah. "Doslej smo morali o njih razmišljati mi, sedaj pa naj oni. Naj se sami odločijo, kaj bodo," je dodal turški predsednik, ki trdi, da Turčija v zaporih zadržujejo 737 tujih borcev IS.
Dansko tožilstvo je zoper 28-letnega El-Haja že vložilo obtožnico, ki ga bremeni več kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom in spodbujanjem kriminalnih dejavnosti. »Tuji borci se na žalost v nasprotju z našimi željami vračajo na Dansko. Naj vam nekaj povem: na Danskem niste dobrodošli,« je prek facebooka sporočila danska premierka Mette Frederiksen. El-Haj, ki ga je domača javnost spoznala zaradi videoposnetka, na katerem je skupaj s tremi sonarodnjaki streljal v plakate nekdanjega danskega premierja Andersa Fogha Rasmussena in druge danske politike, je v Sirijo odpotoval leta 2013, leta 2017 pa je v eksploziji utrpel hude poškodobe, zaradi česar je pristal na invalidskem vozičku. Konec leta 2017 so ga aretirali v mestu Kilis na turško-sirski meji.
"Nikoli niste držali obljub"
Erdogan je bil danes do EU kritičen tudi zaradi zavlačevanja pristopnih pogajanj in prelomitve obljub Turčiji. "Pravijo: 'Uvedli bomo sankcije.' A sankcije proti nam uvajate že od leta 1959, 1963. Ves čas zavlačujete pri Turčiji. Katerakoli druga država se je pojavila, ste jo sprejeli za članico. A nikoli niste držali obljub, danih Turčiji," je dejal.
Dodal je, da lahko Turčija pristopna pogajanj z EU konča "v hipu". "Hej, Evropska unija... Turčija je drugačna od držav, ki ste jih spoznali doslej. To, da ostanemo za pogajalsko mizo, za nas ni obvezujoče," je sporočil.
Ankara je leta 2005 začela pristopna pogajanj z EU, a so se odnosi med stranema po poskusu državnega udara 2016 v Turčiji in posledičnim obsežnim pregonom domnevnih krivcev zanj močno ohladili.
