Predlog ustreznega zakona je tik pred padcem v parlament maja vložila koalicijska vlada kanclerja Sebastiana Kurza.
Nova zakonodaja omogoča pridobitev državljanstva otrokom, vnukom in pravnukom žrtev nacističnega režima, ki so do leta 1955 zaradi preganjanja bodisi zapustili Avstrijo bodisi se tja niso mogli vrniti. Doslej so bili do državljanstva upravičeni zgolj preživeli holokavsta.
Poleg tega od sprememb ne bodo imeli koristi zgolj potomci nekdanjih avstrijskih državljanov. Velja tudi za potomce državljanov katere od preostalih držav, ki so bile nekdaj del Avstro-Ogrske monarhije, če so ti živeli v Avstriji.
Pridobitev državljanstva bo za omenjene skupine mogoča tudi, če se prosilci ne bodo želeli odreči svojemu prvemu državljanstvu, česar Dunaj sicer običajno ne omogoča.
Vodja judovske skupnosti na Dunaju Oskar Deutsch je pozdravil odločitev, ki ima po njegovih besedah zgodovinske razsežnosti. "S to odločitvijo je Avstrija izpolnila svojo zgodovinsko odgovornost," je sporočil in se zahvalil zlasti ljudski stranki (ÖVP), socialdemokratom (SPÖ) in stranki Neos, ki so sprožile pobudo za ustrezno zakonodajo.
Med razpravo v parlamentu je bilo slišati, da so se sorodniki tistih, ki so bili pregnani iz Avstrije, že zanimali za spremembe, med njimi naj bi bilo v luči brexita precej tistih z britanskim državljanstvom.
Novo ureditev so pozdravili tudi svobodnjaki (FPÖ), ki pa so dodali, da bi morala veljati tudi za "žrtve brexita" in Južne Tirolce. Glede dvojnega državljanstva za slednje so sicer že potekali pogovori med Dunajem in Rimom, a italijanska stran tej možnosti nasprotuje.
