Papež Frančišek se že od njegove posvetitve dalje sooča s hudimi obtožbami znotraj rimskokatoliške cerkve (RKC). Konservativni kritiki, ki prihajajo pretežno iz severne Amerike, nestrinjanje s papežem že dlje časa izražajo tako po vatikanskih hodnikih kot skozi številne konservativne medije. V nos jim gredo predvsem papeževo osredotočenje na praktična vprašanja kot so socialni položaj ljudi in podnebne spremembe, medtem ko mnogo manj govori o zakonu, spolnosti in bioetiki.
Papež se je zdaj prvič javno odzval na te obtožbe, ravno ko je zapuščal afriški kontinent, kjer je obiskal tri revne države – Mozambik, Mavricij in Madagaskar. Na Madagaskarju se je srečal tudi z misijonarjem slovenskega rodu Petrom Opeko. V odzivu je svoje kritike obtožil, da so religijsko dogmo onečastili s politično ideologijo.
"Ko vidite kristjane, škofe, duhovnike, ki so rigidni, so za vsem tem problemi in nezdrav način dojemanja evangeljia," je dejal Frančišek. "Družbene stvari o katerih govorim, so iste kot tiste o katerih je govoril Janez Pavel II."
Najglasnejše obtožbe prihajajo iz ZDA
Verjetno je Frančiškov najbolj izpostavljen kritik ameriški kardinal Raymond Burke, ki je nekdaj vodil Vrhovno sodišče v Vatikanu. Burke je Frančiška napadal zaradi njegovih pogledov na zakon – Frančišek ločitve namreč ne dojema tako rigidno kot ultra-konservativni Burke, zaradi njegovega dogovora s kitajskimi oblasti o vlogi RKC na Kitajskem in zaradi njegovih tolerantnih stališč do istospolno usmerjenih katolikov. Frančišek je Burkea sicer leta 2017 označil za "izjemnega pravnika" in dejal, da ga ne dojema kot sovražnika. Pripadnike konservativne veje katolištva v ZDA ob tem moti tudi papeževo absolutno nasprotovanje smrtni kazni.
Ne boji se shizme
Čeprav je Frančišek novinarjem izrazil upanje, da ne bo prišlo do spora in ločitve znotraj RKC, saj bi to bilo najslabše za vernike, je zatrdil, da se shizme ne boji. "V cerkvi vedno obstaja shizmatična možnost, a shizma ni krščanska pot."
Papež je ob tem dejal, da pozdravlja vsakršno "konstruktivno kritiko," a opozoril, da nima časa za "tiste, ki se nasmihajo, medtem ko zabadajo nož v hrbet." Tovrstno delovanje pa ni zgolj lastnost ameriških duhovnikov in škofov, ampak obstaja tudi znotraj Vatikana, je še opozoril Frančišek.
Zgodovina krščanstva je tudi zgodovina razkolov
Krščanstvo je v svoji institucionalni zgodovini šlo čez več sporov in delitev. Zadnja shizma v modernem času se je zgodila leta 1988, ko je ultra-tradicionalistični francoski nadškof Marcel Lefebvre posvečeval škofe brez dovoljenja papeža in s tem ustvaril lastno cerkev. Lefebvre je bil izobčen, tri leta za tem pa je umrl. Papež Benedikt XVI. je izobčenje ostalih škofov kasneje umaknil.
Največja shizma v zgodovini krščanstva – velika shizma ali vzhodni razkol – pa se je zgodila leta 1054, ko se je krščanstvo razdelilo na vzhodni pravoslavni in zahodni rimskokatoliški del.
