Od 1,2 milijona preranih smrti bi jih 741.000 lahko preprečili preventivno, z učinkovitim sistemom javnega zdravstva, 422.000 pa s pravočasnimi in učinkovitimi zdravstvenimi obravnavami bolezni, ki so bile v osnovi ozdravljive.
Slovenija na samem vrhu v preranih smrtih zaradi slabe preventive
Smrti, ki bi jih lahko preprečili s preventivo v vseh državah članicah sestavljajo višji odstotek v primerjavi s tistimi, ki bi jih lahko preprečili z zdravljenjem že nastalih boleznih. A nikjer ni odstotek teh tako visok kot prav pri nas, v Sloveniji.
Kar 53,5 odstotka smrti ljudi mlajših od 75 let bi namreč lahko preprečili, menijo raziskovalci Eurostata in OECD, če bi sistem javnega zdravstva deloval bolje v smeri preventive. Naslednja evropska država – sosednja Madžarska, za nami zaostaja že skoraj za dve odstotni točki, tretja na neslavni lestvici – Estonija, pa za kar tri in pol. To so tudi edine tri države članice, ki bi z učinkovito preventivo lahko preprečile vsaj polovico smrti ljudi, mlajših od 75 let. Evropsko povprečje je sicer pri 43,3 odstotkih za kar deset odstotnih točk nižje od slovenskega rezultata.
Pri smrtih, ki bi jih lahko preprečili z uspešnim zdravljenjem že nastalih boleznih pa so se najslabše odrezale Romunija, Slovaška, Litva in Malta, ki bi vse lahko preprečile skoraj tretjino tovrstnih smrti. Povprečje EU je tukaj 24,7 odstotkov, Slovenija je od njega boljša za dve odstotni točki.
Pri preprečevanju prezgodnjih smrti s preventivo se je sicer najbolje odrezala Bolgarija, primerljivo dobro pa tudi Ciper in Malta. Medtem ko so pri zdravljenju že nastalih bolezni najboljši v Franciji, Belgiji in na Danskem, Slovenija pa je na šestem mestu.
Srčne bolezni, rak in kapi so vodilni vzroki prezgodnjih smrti
V Evropski uniji največ ljudi pred 75. letom umre zaradi srčnega infarkta. Teh smrti je v letu 2016 bilo za kar 15 odstotkov. Le odstotek manj je bilo smrti zaradi pljučnega raka ter raka na bronhijih ali sapniku, sedem odstotkov ljudi je umrlo zaradi kapi, ravno toliko zaradi posledic alkoholizma, šest odstotkov zaradi črevesnega ali rektalnega raka in štirje odstotki zaradi raka na dojkah.
Raziskovalci so za preprečljive smrti šteli tiste smrti, ki bi jih lahko preprečili z učinkovitim javnim zdravstom in preventivnimi posegi, preden se bolezni ali poškodbe sploh pojavijo. Ozdravljive smrti pa so definirali kot tiste vzroke za smrt, ki bi se jim lahko izognili s pravočasno in učinkovito zdravstveno intervencijo, sekundarno preventivo in dobrim zdravljenjem po tem, ko se bolezen že pojavi.
