Največji deževni gozd na svetu se sooča s katastrofalno krizo divjih požarov. Letos so jih zabeležili že 72.843, kar je 80-odstotni skok v primerjavi z lanskim letom. Samo v juliju je ogenj pogoltnil za 134.500 hektarjev amazonskega pragozda.
Gre za svetovno krizo, je prepričan francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je na Twitterju zapisal, da bi morali o obsežnih požarih v amazonskem pragozdu razpravljati na vrhu G7, ki ga bo ta konec tedna gostil v Biarritzu. "Naša hiša gori. Dobesedno. Amazonski deževni gozd - pljuča, ki proizvedejo 20 odstotkov kisika našega planeta - so v ognju," je dejal Macron.
Požari niso delo narave, opozarjajo strokovnjaki. Gre za posledice sežiganja dreves, ki so jih v množičnih količinah izruvali letos, po tem, ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Jair Bolsonaro znova dovolil izsekavanje velikih površin gozda za potrebe industrijskega kmetijstva in rudarstva. Bolsonaro je ostro nastopil proti Macronovemu predlogu o razpravi in ga označil za "instrumentalizacijo notranje zadeve Brazilije in drugih amazonskih držav za lastne politične koristi". Ob tem je napadel tudi denarno pomoč, ki jo v Brazilijo pošiljajo svetovne države, da bi zajezile uničevalen val požarov. "Te države denarja sem na pošiljajo zaradi dobrodelnosti, pošiljajo ga zato, da bi se vtikovale v našo suverenost," je dejal v nagovoru na Facebooku. Hkrati je sicer priznal, da Brazilija nima dovolj sredstev za boj proti katastrofi. "Amazonija je večja od Evrope. Kako naj se na takšnem območju borimo proti kriminalnim požarom? Nimamo sredstev za kaj takšnega," je dejal novinarjem.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prav tako tvitinil, da je "globoko zaskrbljen." "Ne moremo si privoščiti še več škode pri tem pomembnem viru kisika in biodiverzitete," je zapisal.
Da so hudi požari, ki jih brazilska politika želi pomesti pod preprogo postali mednarodni škandal kaže tudi dejstvo, da je Irska zagrozila z blokado prostorgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in latinskoameriško zvezo držav Mercosur, če Brazilija ne bo urgentno ukrepala. "Ni možnosti, da bi Irska podprla prostotrgovinski sporazum med EU in Mercosurjem, če Brazilija ne bo spoštovala svojih okoljskih zavez," je v četrtkovi izjavi za javnost dejal irski premier Leo Varadkar.
Zaskrbljenost je izrazila tudi Škofovska konferenca za Latinsko Ameriko, ki je v četrtek države pozvala k nemudni akciji za zaščito deževnega gozda in tamkajšnjih skupnosti. "Pozivamo vlade amazonskih držav, še posebej Brazilijo in Bolivijo, Združene narode in mednarodno skupnost, da začnejp z resnimi ukrepi reševati svetovna pljuča," so katoliški škofje zapisali v izjavi.
