Poleg predsednice von der Leynove in sedanje komisarke za konkurenco, Danke Margrethe Vestager je za zdaj v ekipi še šest komisarskih kandidatk. Finska je predlagala bivšo finančno ministrico Jutto Urpilainen, Estonija bivšo gospodarsko ministrico Kadri Simson, Ciper poslanko Stello Kiriakides, Malta bivšo ministrico za evropske zadeve in enakost Heleno Dalli, Češka in Bolgarija pa ostajata pri sedanjih komisarkah, Veri Jourovi in Mariji Gabriel.
Na čelu moškega tabora je sedanji prvi podpredsednik, Nizozemec Frans Timmermans. Irska, Latvija, Slovaška in Avstrija so pohitele s ponovnim imenovanjem sedanjih komisarjev Phila Hogana, Valdisa Dombrovskisa, Maroša Šefčoviča in Johannesa Hahna. Španijo zastopa Josep Borrell, ki so ga voditelji članic unije izbrali za visokega zunanjepolitičnega predstavnika. Grčija je izbrala glavnega govorca komisije in bivšega evropskega poslanca Margaritisa Schinasa, Poljska šefa kabineta predsednika države Krzysztofa Szczerskega, Madžarska bivšega pravosodnega ministra Laszla Trocsanyija, Luksemburg evropskega poslanca Nicolasa Schmita, Slovenija pa veleposlanika pri EU Janeza Lenarčiča.
Novi britanski premier Boris Johnson je sporočil, da Združeno kraljestvo kandidata ne bo predlagalo. V Evropski komisiji so to vzeli na znanje in poudarili, da delujejo na predpostavki, da bo država konec oktobra izstopila iz unije. V tem primeru pa člana komisije ne more imeti.
Osem članic še ni sporočilo odločitve. To so Belgija, Francija, Italija, Hrvaška, Romunija, Litva, Portugalska in Švedska.
Romunija naj bi po neuradnih napovedih predlagala veleposlanico pri EU Luminito Odobescu, Švedska naj bi razmišljala o bivši evropski poslanki in zeleni političarki Isabelli Lövin, v primeru Francije se ugiba o obrambni ministrici Florence Parly, v primeru Hrvaške pa o evropski poslanki Dubravki Šuica. Na Portugalskem kroži nekaj imen, na primer evropska poslanca Pedro Marques in Maria Manuel Leitäo Marques ter bivša evropska poslanka Elisa Ferreira. V Italiji se je pred časom med morebitnimi kandidati omenjalo odvetnico in političarko Giulio Bongiorno ter vplivnega člana Lige Giancarla Giorgettija. Litva je kljub pozivom, naj za komisarko znova pošlje bivšo predsednico Dalio Grybauskaite, sporočila, da ne bo predlagala ženske. V Belgiji, ki se po majskih volitvah še vedno trudi sestaviti vlado, naj še ne bi bili blizu dogovoru.
Von der Leynova je obljubila, da bo njena ekipa povsem spolno uravnotežena, torej da bo v njej polovica žensk in polovica moških. Pred izvolitvijo je dejala celo, da od članic pričakuje dva kandidata, žensko in moškega, a nato pri tej izjavi ni več vztrajala. Obljubila je tudi, da bo poskušala pri razporejanju resorjev nadoknaditi pomanjkanje geografskega ravnotežja v svežnju o vodilnih položajih.
Med devetnajstimi znanimi imeni jih je osem iz najvplivnejše evropske politične družine, konservativne Evropske ljudske stranke (EPP), šest iz vrst socialdemokratov, štirje liberalci in član poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki se na evropski ravni povezuje z zmernimi evroskeptiki, Evropskimi konservativci in reformisti (ECR).
Članice naj bi kandidatke oziroma kandidate sporočile do 26. avgusta. Novoizvoljena predsednica bo najprej opravila pogovore z vsemi kandidati, nato pa bo odločila o porazdelitvi resorjev. Sledijo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, ki so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra. Evropski parlament naj bi o celotni novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo od 21. do 24. oktobra.
Evropski parlament na glasovanju na plenarnem zasedanju ne more zavrniti posameznega kandidata, temveč le celotno ekipo. Šibke člene, ki bi lahko ogrozili pozitiven izid, se tako običajno zamenja pred glasovanjem. Pred petimi leti izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.
