Kmetje bodo lahko do 70 odstotkov izplačil v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike, ki se nanaša na neposredna plačila, ter 85 odstotkov v okviru drugega stebra, ki se nanaša na razvoj podeželja, dobili že sredi oktobra, namesto decembra.
Poleg tega bo kmetom na voljo izvzetje iz okoljskih predpisov, konkretno iz pravil o diverzifikaciji posevkov in površin z ekološkim pomenom. Zemlja, ki bi morala biti po pravilih neobdelana, bo na voljo za proizvodnjo živalske krme.
Kmetje so sicer v skladu s pravili o državnih pomočeh v kmetijstvu pod določenimi pogoji upravičeni do povračila do 80 odstotkov škode, ki jo je povzročila suša, oziroma do 90 odstotkov na območjih z naravnimi omejitvami.
Članica lahko kmetom pomaga tudi s povračilom škode v okviru pravila "de minimis", ne da bi ji bilo treba o tem obvestiti komisijo. Kmet lahko prejme do 15.000 evrov takšne pomoči v treh letih.
Na voljo je tudi vrsta ukrepov na področju razvoja podeželja. Če članica na primer sušo razglasi za naravno katastrofo, lahko kmet dobi do 100-odstotno podporo za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje. Ta ukrep je mogoče sprožiti retroaktivno.
Članice lahko kmetom pomagajo tudi z instrumenti za obvladovanje tveganj. Kmetje, ki zaradi suše zaslužijo manj kot 30 odstotkov svojega povprečnega letnega prihodka, so upravičeni do denarnega nadomestila.
