Zaradi močnega dežja je 20-milijonska metropola obstala, saj je zaradi poplav v mestu in njegovi okolici cestni, železniški in letalski promet skoraj povsem ustavljen.
Ob zrušenju zidu v barakarskem naselju na severu mesta je bilo ranjenih tudi 69 ljudi. Reševalci morebitne preživele še iščejo.
Zaradi kaotičnih razmer dela prost dan
Zaradi kaotičnih razmer so oblasti današnji dan razglasile za dela prost dan in ljudem svetovale, naj ostanejo doma. Šole so zaprte, na mednarodnem letališču pa so odpovedali ali preusmerili skoraj sto poletov. Glavno stezo letališča so zaprli, potem ko je v ponedeljek zvečer letalo s 167 ljudmi na krovu zdrsnilo s steze med pristajanjem med močnim dežjem. Poškodovanih ni bilo.
Po podatkih meteorologov je v zadnjih 48 urah padlo več kot 550 milimetrov dežja, kot ga v povprečju pade v celem juniju, poroča britanski BBC. Nižje ležeči deli mesta so pod vodo. Oblasti trdijo, da gre za najmočnejše deževje v zadnjem desetletju.
Med smrtnimi žrtvami tudi otrok
Zaradi poplav je moten primestni železniški promet, s katerim v mesto dnevno pride na delo več milijonov ljudi. Na fotografijah je videti poplavljene ceste, ki so videti kot jezera, in voznike, ki v vodi do kolen porivajo svoja vozila.
Zrušenja poslopij med monsuni so sicer dokaj pogosta, saj razpadajoče strukture ne vzdržijo dolgotrajnega dežja. V okrožju Tane, ki meji na Mumbai, so tako danes umrle tri osebe, med njimi tudi malček, ko se je zrušila stena v šoli.
Šest delavcev pa je umrlo v mestu Pune na zahodu Indije, ki leži kakih 150 kilometrov od Mumbaija, ko je zid padel na njihove barake. V podobni nesreči je v soboto umrlo 15 delavcev.
Ulice Mumbaija so med monsunskim obdobjem, ki traja od junija do septembra ali oktobra, redno poplavljene. Leta 2005 je v tej obalni metropoli v 24 urah padlo 950 milimetrov dežja. Umrlo je več kot 500 ljudi.
Aktivisti opozarjajo, da se je občutljivost mesta na poplave poslabšala v zadnjih letih zaradi hitre gradnje, s katero želijo zadostiti vse večjemu številu prebivalstva. Pri tem so uničili tudi drevje, ki je učinkovito pomagalo pri sušenju tal.
