Največ novih notranje razseljenih oseb gre na račun Etiopije, prizorišča etničnega nasilja na jugu in zahodu države. Približno 1,56 milijona Etiopijcev je bilo lani prisiljenih zapustiti svoje domove, večina jih je sicer ostala znotraj lastne države, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Množični beg iz države so beležile med drugim Venezuela, Južni Sudan in DR Kongo. UNHCR ob tem dodaja, da gre za dokaj zadržane ocene, saj je doslej le majhen delež od štirih milijonov Venezuelcev, ki so zbežali iz države, doslej zaprosil za azil.
V zadnjih dveh desetletjih se je število notranje razseljenih in beguncev podvojilo. Lani je tako povprečno bilo prisiljenih vsak dan svoj dom zapustiti 37.000 ljudi, poroča britanski BBC.
Hkrati se je po svetu lani zmanjšalo število ljudi, ki so se vrnili na svoje domove, ki so jih predhodno zapustili; teh je bilo 2,5 milijona. Leto prej jih je bilo pet milijonov.
"Za vrnitev je bistveno, da ni prenagljena ali prezgodnja," še opozarja UNHCR in ob tem omenja primere, ko so se ljudje, kljub pomanjkanju stabilnosti, vrnili v Sirijo ali Južni Sudan.
Breme za oskrbo beguncev ob tem pretežno nosijo najrevnejše države sveta, saj se je vanje doslej zatekla tretjina celotne globalne populacije beguncev. Državi, ki sta lani gostili največ beguncev sta sicer sirska soseda Turčija in afganistanska soseda Pakistan, sledijo Uganda, Sudan in Nemčija.
ZDA so na drugi strani lani prejele največje število novih prošenj za azil. ZDA so ključna destinacija za ljudi, ki pred nasiljem bežijo iz Srednje Amerike, ter Venezuelce, ki poskušajo ubežati gospodarski in politični krizi v državi.
Med države z velikim številom novih prošenj za azil so še države Južne Amerike, Jugovzhodne Evrope ter Nemčija, Francija in Kanada.
"Novi konflikti povzročajo nove valove beguncev, ob tem da še niso razrešeni stari," je ob objavi poročila opozoril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.
Venezuela in Sirija sta med žarišči, kjer so prizadevanja za diplomatsko in humanitarno rešitev kriznih razmer neuspešna zaradi rivalstva med stalnima članicama Varnostnega sveta ZN, Rusijo in ZDA.
"Kar vidimo v teh številkah, je nova potrditev, da dolgoročno narašča število ljudi, ki potrebujejo varnost pred vojno, konflikti in preganjanjem," je še dejal Grandi. Dodal je, da čeprav odnos do beguncev in migrantov pogosto povzroča delitve, "smo tudi priča velikodušnosti in solidarnosti, zlasti v skupnostih, ki same gostijo veliko število beguncev".
Poročilo sicer navaja tri glavne skupine razseljenih in beguncev.
V prvi skupini so begunce ali ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo državo zaradi konflikta, vojne ali preganjanja. Lani jih je bilo po svetu 25,9 milijona, kar je 500.000 več kot leta 2017. V to številko je vključenih tudi 5,5 milijona palestinskih beguncev.
Druga skupina je 3,5 milijona prosilcev za azil. Gre za ljudi, ki so zapustili svojo domovino in so pod mednarodno zaščito in čakajo, da jim priznajo status begunca.
Tretja skupina so notranje razseljene osebe. Gre za osebe, ki so razseljene znotraj lastne države. Na svetu jih je 41,3 milijona.
Več kot dve tretjini beguncev po svetu je iz Sirije, Afganistana, Južnega Sudana, Mjanmara in Somalije. Iz Sirije je zbežalo 6,7 milijona beguncev, sledi Afganistan z 2,7 milijona.
Število razseljenih oseb zaradi nasilja se bistveno povečuje vse od leta 2009, ko so zabeležili 43,3 milijona razseljenih zaradi nasilja. Največje povečanje je bilo med letoma 2012 in 2015, kar je bilo posledica vojne v Siriji.
