Evropska komisija je prejšnji teden znova ocenila, da je utemeljena sprožitev postopka proti Italiji zaradi zviševanja ogromnega javnega dolga. Zdaj so na potezi članice, ki morajo v dveh tednih posredovati svoje stališče. Če bodo pritrdile oceni komisije, bo ta pripravila predlog za sprožitev postopka.
V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena kazen v višini 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Obenem se kot kazen dodaja še delež razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.

Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
"Ostajamo zavezani pametni in fleksibilni uporabi fiskalnih pravil," je ocenil Moscovici. Ob tem pa je dodal, da bo Bruselj v primeru, da država ne bo izpolnila vseh kriterijev, uporabil tudi možnost kazni.
Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je lani beležila dolg v vrednosti okoli 132 odstotka BDP. Do leta 2020 naj bi dolg narasel na več kot 135 odstotkov BDP, čeprav bi ga država morala zniževati. Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP.