Trump je med kampanjo kritiziral ameriške vojne na Bližnjem vzhodu kot neumne in obljubljal, da se tega več ne bo šel in bo denar za to raje porabil doma.
Trump je že v sredo tvitnil, da je prepričan, da si bo Iran kmalu zaželel pogovorov, kar je v nasprotju s tem, kar dela njegova vlada od 5. maja naprej, ko je svetovalec za nacionalno varnost John Bolton naznanil, da ZDA v Perzijski zaliv pošiljajo letalonosilko Abraham Lincoln. Menda zaradi številnih "zaskrbljujočih in poslabšanih indikacij in opozoril". Bolton ni razložil, kaj to pomeni, njegovi kritiki pa menijo, da ustvarja umetno krizo, podobno tisti, pri kateri je sodeloval leta 2003, preden so ZDA napadle Irak.
Zaostrovanje z Iranom je ameriške kongresnike obeh strank ujelo na levi nogi in zahtevajo več informacij, ne glede na to, da med njimi ni nobenega posebnega zaveznika Irana.
Ameriški mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vladne vire, od 5. maja naprej poročajo o domnevnih napadih ali sabotažah v morju pri Združenih arabskih emiratih, napetosti pa povečujejo napadi na savdsko naftno infrastrukturo, ki jih izvajajo hutijski uporniki iz Jemna. Ti imajo podporo Irana, vendar pa so podobne napade izvajali, še preden se je Bolton domislil napotitve letalonosilke v Perzijski zaliv. Savdska Arabija jih namreč že več let intenzivno bombardira in vračajo uslugo.
Trump javno zanika, da bi bilo kaj trenja med njim in Boltonom. Pred dnevi je sicer priznal, da mora svojega svetovalca malce pomirjati, vendar ima poleg ljudi, kot so Bolton, še druge, ki zadeve potiskajo v drugo smer in na koncu je on tisti, ki bo sprejel odločitev.
Trump je lani umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma s svetovnimi silami z utemeljitvijo, da ni zadosten, ker ne zadeva iranskih raketnih programov in motečih dejavnosti na Bližnjem vzhodu. Nato je začel ponovno uvajati sankcije proti Iranu.
